Slovenske obrestne mere za prebivalstvo že nižje od evropskih

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 6. maj 2015 / 12:26

Obrestne mere za vloge gospodinjstev so zdaj v Sloveniji tako za kratkoročne kot za dolgoročne vezave nižje od povprečja evrskega območja. Pri potrošniških posojilih so tudi nižje, pri stanovanjskih pa so še vedno višje. Pri posojilih podjetjem slovenske obrestne mere še krepko presegajo evropske.

Kranj – Banka Slovenije v najnovejšem poročilu o poslovanju bank v tekočem letu, gibanju na kapitalskem trgu in obrestnih merah navaja tudi primerjavo slovenskih obrestnih mer z obrestnimi merami na evrskem območju oz. v Evropski monetarni uniji (EMU). Po najnovejših podatkih je februarja letos pri vlogah gospodinjstev, vezanih za obdobje do enega leta, povprečna obrestna mera znašala pol odstotka, na evrskem območju pa en odstotek. Slovenske obrestne mere za kratkoročne depozite so nižje od evropskih že približno pet let, a da bi bile kar za polovico nižje kot februarja letos, pa v tem obdobju še ni bilo. Precej drugačna je slika pri vezavah za daljše obdobje – nad eno leto. Slovenske obrestne mere so bile pri teh vezavah zadnjih pet let vseskozi višje od evropskih (v nekaterih mesecih tudi več kot za 1,6 odstotne točke), letos pa so bile prvič nižje od evropskih. Na evrskem območju je bilo februarja povprečje 1,4 odstotka, v Sloveniji pa 1,2 odstotka.

In kaj kaže primerjava obrestnih mer za posojila gospodinjstvom in podjetjem? Pri potrošniških posojilih gospodinjstvom so bile v Sloveniji vseh zadnjih pet let (z izjemo krajšega obdobja) nižje od povprečja evrskega območja, po podatkih za letošnji februar je bilo v EMU povprečje 5 odstotkov, v Sloveniji pa 4,6 odstotka. Drugačno je razmerje pri stanovanjskih posojilih, v Sloveniji je obrestna mera v zadnjih petih letih višja (ali enaka) kot na evrskem območju, februarja letos je bilo 0,3 odstotne točke razlike. Kar zadeva posojila podjetjem, so slovenske obrestne mere ne glede na to, ali gre za posojilo do enega milijona evrov ali za višji znesek, občutno višje od evropskih. V nekaterih obdobjih so bile višje od evropskih tudi za več kot dve odstotni točki, vendar pa se v zadnjih mesecih ta razlika zmanjšuje.

»Krediti v bankah in hranilnicah so zdaj ugodnejši, kot so bili v preteklih letih, vendar so še vedno veliko predragi, še posebej zato, ker so banke v preteklih letih občutno znižale obrestne mere za varčevanje«, ugotavljajo v Zvezi potrošnikov Slovenije in dodajajo: »Če je povprečna efektivna obrestna mera (EOM) enoletnega potrošniškega kredita v času visokih tržnih obrestnih mer marca 2008 znašala le dober odstotek več kot danes, je bila povprečna obrestna mera za depozite do enega leta takrat za dobre tri odstotke višja kot danes. To pomeni, da potrošniki bankam danes plačujejo kar za polovico višjo maržo kot pred začetkom krize.«