Dlje pod vodo kot doma

Dva dneva pod geslom: izprezimo! Kaj, si misli vsak v peterici po svoje! Smer – goriški konec. Prijatelja nas pričakata pred kletjo. Med trtami, ki so ob misli na jesen čista poezija, se delajo lučke na visokih stebelcih regrata. Vrh nizkega pobočja se gre vetrc »skrivalca« med listjem s toliko odtenki, da bi jih bil vesel vsak slikar krajinar. In pri tem nagajivo šušti. Zadovoljstvo ima mehurčke, kot so tisti v pecljastih čašah. Na robu vinograda me že čaka posoda, v njej pa grmič srčnega zelja z velikimi listi. Ko sem pred četrt stoletja zvedela, da v Renčah pravijo melisi srčno zelje, sem izraz posvojila. Zveni kot stara ljudska pesem o (ne)srečni ljubezni. Naši želodčki so pocrkljani z imenitno joto s kožaricami. Vrstijo se besedne nagajivosti in vmes trešči ena tudi na moj račun, »da dlje zdržim pod vodo kot doma!« O kakšnih vajah in pisnih odnosih z računalnikom so pa vsi tiho! Sicer mi pa moj drugi priimek daje svobodo … Spet doma se grmiček srčnega zelja brž zmanjša.

Krompirjev zavitek z drobnjakom in srčnim zeljem

Za 1 pekač potrebujemo: 275 g listnatega testa, 1 čebulo, 100 g slanine, nekaj kapljic oljčnega olja, 750 g kuhanega, olupljenega, dobro ohlajenega krompirja, 3 rumenjake, osmino l kisle smetane, 1 šopek drobnjaka, 1 šopek peteršilja, 1 pest srčnega zelja (melise), sol, poper, ščep muškata, 1 žlico mleka.

Čebulo prepražimo na drobno zrezani slanini. Po potrebi dodamo nekaj kapljic olja, da se čebula ne zažge. Krompir grobo naribamo. Dva rumenjaka razžvrkljamo, dodamo smetano, krompir, čebulno mešanico, sol, poper in ščep muškata. Razvaljamo testo, ga centimeter do centimeter in pol stran od robu namažemo z nadevom, zvijemo in z robom na spodnji strani položimo na pekač, obložen s papirjem za peko. Zmešamo mleko in rumenjak ter premažemo zavitek. 10 minut ga pečemo na 200 °C, še enkrat premažemo z mešanico mleka in rumenjaka, nato pa ga še 15–20 minut pečemo na temperaturi, znižani na 175 °C. Ponudimo lahko s hrustljavo solato ali k sočnim mesnim jedem z omako.

Panna cotta z mangovim pirejem in srčnim zeljem

Za 6 posodic potrebujemo: 1 strok vanilje, 1,5 cm svežega ingverja, 400 g kokosovega mleka, 3 žlice trsnega sladkorja, 100 g smetane, 5 lističev želatine, 1 zrel mango (okoli 500 g), 1 eko limeto, 12 lističev srčnega zelja (melise), kokosov čips po želji.

Vaniljev strok izpraskamo. Ingver olupimo, ga naribamo ali zrežemo na majhne kocke. Zmešamo kokosovo mleko, smetano, sladkor, vaniljo, strok in sredico, ingver ter zavremo. Kokosovo mleko damo za 1 uro na hladno, potem ga precedimo in ostranimo strok ter ostanke ingverja. Želatino za 10 minut namočimo v mrzlo vodo, jo ožmemo in raztopimo v kokosovem mleku. Panna cotto nalijemo v šest kozarčkov, v vsakega do do tri četrtine, in damo v hladilnik vsaj za 4 ure. Šest lističev srčnega zelja nasekljamo na tenko; eko limeto obribamo in iztisnemo sok. Mango olupimo, odstranimo peško in ga zrežemo na kocke.

Mangove kocke, limetin sok in lupinico zmešamo z meliso in prav tako damo na hladno. Preden ponudimo, naložimo na panna cotto mariniran mango, posodice pa okrasimo z listki srčnega zelja.

Pa dober tek!