Agato Lušina Struna, njenega moža Boštjana Struno in očeta Franca Lušino povezuje tudi ljubezen do konjev. / Foto: Primož Pičulin

Uresničila otroške sanje

Pri Lušinovih na Gostečah pri Škofji Loki so prvega konja dobili pred dobrimi tremi desetletji, danes jih imajo trinajst.

Škofja Loka – Čeprav so Lušinovi na Gostečah pri Škofji Loki že dolga leta poznani predvsem po avtohiši, pa nikdar niso opustili kmetovanja. V njihovem hlevu je sicer le še nekaj glav govedi, saj so se v zadnjih letih bolj usmerili v rejo ovc in konjev. Prav s slednjimi imajo večje načrte, saj so pred kratkim osnovali Domačijo Lušina, katere glavna dejavnost je šola jahanja, kar so obiskovalcem predstavili prejšnjo soboto na dnevu odprtih vrat.

Projekt domačije je zasnovala Agata Lušina Struna, ki je z odprtjem jahalne šole uresničila otroške sanje. A poudarja, da jahalne šole ne bi bilo brez njenega očeta Franca Lušine, ki je pred dobrimi tridesetimi leti kupil prvega konja. »Tedaj se je začela moja ljubezen do konj. Potem smo jih postopoma dokupovali, več ali manj smo imeli lipicance,« razloži najstarejša od treh Lušinovih hčera. Danes je na njihovi domačiji kar trinajst konj, od tega štirje šetlandski poniji. Šola jahanja namreč terja različne velikosti konj, saj le tako lahko za vsakega jahača najdejo ustreznega.

»Projekt smo aktivno začeli uresničevati novembra. Konje smo s svojimi inštruktorji jahanja trenirali dva meseca. Pri izgradnji maneže nam je malo nagajalo mokro vreme, a nam je na koncu vse skupaj uspelo narediti v samo štirih dneh,« pove sogovornica, ki jo pri novem projektu podpira tudi mož Boštjan. Ker je konj kot vsaka žival lahko nepredvidljiv, so veliko pozornosti namenili varnosti, zato so uredili manežo z mivko, ki bolje ublaži posledice morebitnih padcev, prav tako pa so manežo ogradili z mehko plastično ograjo.

Konj je plemenita žival, jahanje pa nekaj posebnega, poudarja Agata Lušina Struna. »Konj ima terapevtski učinek, čuti jahača in praviloma je tudi obratno. Sicer pa je jahanje super šport, razvijamo tudi določene mišice, ki jih običajno manj uporabljamo, izvajamo ga na svežem zraku,« je naštela nekaj prednosti jahanja. Priporoča ga tudi otrokom: »Do šestega leta predlagamo sprehod v maneži, pri tem pa se otroci navajajo na stabilnost in pravilno držo na konju, kar je tudi pogoj za razvoj v dobrega jahača. Vaje postopoma dopolnjujemo in pri šestih letih imamo že deklice, ki galopirajo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 31. avgust 2021 / 16:01

Lastniki gozdov v dolini Kokre bodo lahko sekali več

Predlagani gozdnogospodarski načrt za enoto Kokra predvideva višji možni posek, ki pa ga bodo lastniki težko uresničili brez vlaganj v odpiranje gozdov.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala