Po sledeh gradnje Rupnikove linije

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenja vas-Poljane / ponedeljek, 4. maj 2015 / 10:07

Ob stoletnici podpisa Londonskega sporazuma, ki je zaznamoval tudi kraje v občini Gorenja vas - Poljane, so v gorenjevaški šoli pripravili strokovno srečanje na to temo. Med drugim so gostili 96-letnega Franceta Tomšiča z Brezovice, ki je sodeloval pri gradnji utrdb Rupnikove linije.

Gorenja vas – Z Londonskim sporazumom, ki so ga podpisali 26. aprila pred sto leti, je namreč močno povezana tudi gradnja Rupnikove linije. »Ta dokument je določil rapalsko mejo, znotraj katere so na slovenski strani začeli graditi utrnjeni sistem Rupnikove linije, ki pa nikoli ni služil svojemu namenu,« je razložil upokojeni profesor zgodovine na filozofski fakulteti dr. Dušan Nečak. Po srečanju je sledilo odprtje nove tematske poti Po sledeh gradnje Rupnikove linije.

Oblikovanje rapalske meje, ki je bila določena z rapalsko pogodbo med kraljevinama Italijo in SHS 12. novembra 1920 v Rapallu, je predstavila dr. Nevenka Troha, upokojena sodelavka Inštituta za novejšo zgodovino. Rapalska meja, je opozorila, je močno zarezala v naše ozemlje in v italijanskih krempljih pustila več kot 300 tisoč Slovencev in 200 tisoč Hrvatov. Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine je obiskovalce seznanil z vojaško situacijo leta 1915 in oblikovanjem dolomitsko-soške fronte, Jože Dakskobler iz Baške grape, ljubitelj narave in kulturno-zgodovinske dediščine, tudi rapalske meje in vsega, kar je povezano z njo, pa je predstavil čas od prihoda Italijanov v Baško grapo po formiranju rapalske meje do njihovega odhoda ob začetku 2. svetovne vojne. Ob tedanji meji je vladal živahen utrip, ljudje v teh krajih pa še danes sprejemajo in negujejo to dediščino. Tudi turistični podmladek v šoli na Sovodnju je že pred časom na natečaju Turizmu pomaga lastna glava sodeloval s projektom o odkrivanju rapalske meje v Občini Gorenja vas - Poljane in z njim celo osvojil prvo mesto. Nekdanja meja namreč teče ravno po krajih okrog Sovodnja in okolice, je pojasnila članica Turističnega društva Sovodenj in vodja Podružnične osnovne šole Sovodenj Milka Burnik. Predstavila je življenje ob meji včasih, ob kateri se je razvilo tudi tihotapstvo oziroma »kontrabant«, pri čemer naj bi bile po njenih besedah posebno iznajdljive ženske.

Ob rapalski meji je na ozemlju Kraljevine Jugoslavije pred drugo svetovno vojno začel nastajati utrdbeni sistem, imenovan Rupnikova linija. Teh časov se je na hudomušen način spomnil poseben gost, 96-letni France Tomšič z Brezovice, ki je v letih 1939 in 1940 služil vojaški rok v Gorenji vasi in aktivno sodeloval pri gradnji utrdb Rupnikove linije. »V Gorenjo vas sem bil premeščen iz Karlovca; moral bi iti na Ptuj, pa sem pristal v Gorenji vasi. Stanoval sem v barakarskem naselju nad Gorenjo vasjo, delali pa smo na Peskih od jutra do večera,« je svoje spomine z zbranimi delil France Tomšič in dodal, da so našli čas tudi za druženje z domačini. »Čudoviti, pridni ljudje so bili to; dobili smo 'šnopc' pa kruh.«

Po srečanju so člani projektne skupine za oživitev Rupnikove linije, ki jo je oblikoval župan Milan Čadež, udeležence, ki jih je bilo prek sedemdeset, povabili na pred kratkim urejeno tematsko pot Po sledeh gradnje Rupnikove linije. Začetek poti je pri pokopališču v Gorenji vasi, kjer so uredili večjo informativno tablo, ob kateri stojita dve protitankovski oviri.