Veliki in dolgi pohod Nove revije

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 11:42

»'Avtor ideje za novo revijo je Tine Hribar', je ob dvajsetletnici Nove revije zapisala Spomenka Hribar. In dalje: 'Spominjam se, da sva 'tuhtala' o njej in jo pretehtavala v dolgih pogovorih – tehtajoč med strahom in pogumom. Pravim med strahom in pogumom, kajti tisti čas je bil temačen.' Tudi o naslovu nove revije sta se zakonca, ki ju je tajna politična policija skrbno nadzorovala pod kodnima imenoma Filozof in Filozofinja, precej pogovarjala. Spomenki 'je prišel na misel naslov Ampak, češ: že že, je že res, AMPAK … je še druga stran medalje. Spominjam se, da smo ga premlevali tudi v prijateljski družbi, ki se je tedaj zbrala pod idejo o novi reviji. Morda bi ta naslov celo obveljal, če se zgolj tehnični izraz 'nova revija' – po dolgem premlevanju in polemikah v javnosti, predvsem v politiki – ne bi uveljavil kot ime revije same. Torej Nova revija!' Toliko o avtorstvu ideje in genezi imena Nova revija. Ob tem ne gre pozabiti, opominja Spomenka ob jubileju, na Nika Grafenauerja, Udba ga je skrbno obdelovala pod kodnim imenom Granik, kajti 'njegova neverjetna energija, vztrajnost, njegovo poznanstvo z vsemi literati in kulturniki v najširšem smislu, vse to je bilo tisto odločilno, da smo zbrali šestdeset podpisnikov pod pisno zahtevo za novo revijo.' Morda je ob tem zanimivo še to, da so se podpisi kulturnikov pod zahtevo alias predlog alias pobudo za novo revijo zbirali tudi nekega toplega dne v začetku junija, daljnega leta 1980, na vrtu gostilne Rio v Ljubljani.«

Publicist Igor Omerza je zdaj že stari znanec bralcev Gorenjskega glasa. V našem časopisu smo predstavili vse njegove knjige, 22. 4. 2010 je bil je tudi gost 101. Glasove preje v Gradu Hrib v Preddvoru, ko smo se pogovarjali o njegovi veliki knjigi o Kocbeku in Udbi (Edvard Kocbek, Osebni dosje št. 584). Takrat je bila z nami tudi njegova mama Slavica (1924–2014), simpatična gospa, ki se je lani poslovila in ji je sin posvetil knjigo o Novi reviji (NR). V njej se avtor spet predstavlja v svoji najboljši izvedbi. V ožjem krogu sodelavcev NR je zorela duhovna priprava na slovensko osamosvojitev. To dogajanje smo spremljali v živo, zlasti tisti, ki smo bili od vsega začetka naročniki revije. Omerza pa nam predstavi neki drugi, tedaj skriti pogled: kako je ta fenomen spremljala in analizirala Udba. Omogoča nam svojevrsten pogled v anatomijo dogajanja, v ta »veliki in dolgi pohod«, ki je naposled privedel do osamosvojitve Slovenije.