Koga vse varuje Varuh

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorenjska / sreda, 22. marec 2023 / 21:33

Če vidite krivice, uporabite pravice! To je slogan, ki je izpisan na plakatih v Varuhovih kotičkih, nekakšnih informacijskih točkah instituta Varuha človekovih pravic, ki so od tega tedna dalje na voljo že v desetih gorenjskih občinah.

Kdo oziroma kaj sploh je varuh človekovih pravic? V trenutnem šestletnem mandatu je to Peter Svetina, ki predstavlja neodvisno državno institucijo, ki skrbi za varstvo in spodbujanje človekovih pravic v Sloveniji. Ni del oblasti, po ustavi je neodvisen od nje. Nadzira oblast in omejuje njeno samovoljo pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine. Pri svojem delu se ravna po ustavi in mednarodnih zakonih, pri čemer se lahko sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja.

Varuh spremlja in preiskuje delo policije, centrov za socialno delo, občin in upravnih enot, šol, zdravstvenih domov, domov za starejše, zavodov ...

Po pomoč se nanj državljani lahko obrnejo, če menijo, da so jim kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, pa tudi če menijo, da je bila storjena kakšna druga nepravilnost, ki so jo povzročili državni organi, kot so na primer upravna enota, center za socialno delo, davčna uprava, inšpektorat, ministrstvo ..., če menijo, da je nepravilnost ali kršitev povzročil organ lokalne samouprave, kot so občina in občinska ali mestna uprava, pa tudi javna agencija, zbornica in podobno.

Lahko na primer pomaga, če organ ne obrazloži oziroma ne obrazloži ustrezno svoje odločitve, če inšpektor ne zapiše pravnega pouka, če center za socialno delo zavlačuje z odgovorom ali odločanjem o pravici in če je opozorjen na kršenje otrokovih pravic, pravic invalidov, starejših, tujcev in drugih ranljivih skupin.

Kršitev človekovih pravic pač ne izvajajo samo Talibani, ki dekletom ne dovolijo v šolo, niti »podjetniki« v razviti Evropi, ki v želji po dobičku iz delavcev od vsepovsod iztiskajo zadnje atome moči, pri tem pa jim ne omogočijo niti najosnovnejših bivalnih in življenjskih pogojev.

Kršitve so tudi majhne, vsakodnevne stiske, ki jih posamezniki doživljamo, ko trčimo ob močan uradniški sistem države in lokalne skupnosti. Vsak od nas se je že kdaj znašel pred okencem, negotov, celo prestrašen, izgubljen v kupu papirjev, zgrbljen pod težo vedno novih in novih zahtev po dodatnih potrdilih, dokazilih, formularjih in podpisih.

Varuh človekovih pravic se (žal) ukvarja tudi s tem. Pa ne bi bilo treba, če bi le tisti na drugi strani pogledal v računalnik, nato čez pult ter jasno povedal: gospa, potrebujete potrdilo, izpisek in soglasje. Dobite ga na uradu čez cesto.