Uresničili so sestrski dogovor

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 28. april 2015 / 10:15

Toženi Martin Šetinc ter Tatjana in Rihard Jerebic zatrjujejo, da so s sporno dokapitalizacijo podjetja Born le uresničili dogovor med sestrama Elizabeto Ortner Born in Renato Schlosser.

Kranj – Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Kranju se je v četrtek nadaljevala pravda, s katero 89-letna Elizabeta Ortner Born, ena od treh hčera barona Karla Borna, od nekdanjega direktorja družbe Born Martina Šetinca in podjetja Tari očeta in hčere Riharda in Tatjane Jerebic zahteva vrnitev 760 hektarjev gozda v Jelendolu, ki je bil njen stvarni vložek v podjet­je Born, ki je nekdaj upravljalo več kot 3600 hektarjev Bornovega gozda na območju Tržiča, oziroma plačilo 4,5 milijona evrov odškodnine, kolikor naj bi po strokovni oceni ljub­ljanske ekonomske fakultete znašala vrednost izgubljenega gozda. Ortnerjeva zatrjuje, da sta jo Šetinc in podjetje Tari preslepila, zato bi morala pogodba o prenosu in prevzemu poslovnih deležev v družbi Born postati nična. Pooblaščenec tožnice Bojan Grubar še navaja, da naj bi bila Ortnerjeva leta 2009, ko so se izvedli obravnavani posli, že v tako slabem psihičnem stanju, da ni bila več dovolj opravilno sposobna za sprejemanje tako pomembnih odločitev.

Pred sodnikom Aleksandrom Urankarjem so v četrtek pričale tožene stranke, medtem ko je odvetnik Grubar predlog za zaslišanje tožnice umaknil zaradi njenega slabega zdravstvenega stanja. Direktorica podjetja Tari Tatjana Jerebic je razložila, da je bila kot zastopnica podjetja prisotna na podpisu pogodbe o prenosu poslovnih deležev, medtem ko v razgovorih ni bila prisotna, kot nepoznavalec pa se tudi ni spuščala v ustreznost dogovorjene cene za 760 hektarjev gozda, je pa v zvezi s tem povsem zaupala Šetincu in svojemu očetu Rihardu. »Nikoli pa nisem imela občutka, da je z Ortnerjevo v zdravstvenem smislu kaj narobe.«

Martin Šetinc in Rihard Jerebic sta okoliščine spornega prenosa deležev v podjetju Born opisovala zelo podobno. Zatrdila sta, da so le uresničevali dogovor med Elizabeto Ortner in njeno sedaj že pokojno sestro Renato Schlosser, ki je živela v Ameriki, ki je sestri predlagala, naj njen tretjinski delež Bornovega imetja proda po tržni ceni ali kupi sama oziroma podjetje Born za milijon dolarjev, zadnji dogovor pa je bil za milijon evrov. Ker pa se je izkazalo, da imata predkupno pravico sklad kmetijskih zemljišč in sestra Marija Peič, s katero Ortnerjeva ni v dobrih odnosih, je bila edina možnost, da bi se izognili njunemu nakupu, da Ortnerjeva minimalni delež podari podjetju Born, ki bi s tem tudi pridobilo predkupno pravico. Nazadnje so posel namesto s kupoprodajno pogodbo izpeljali z darilno pogodbo med sestrama s plačilom milijon evrov ter takojšnjim prenosom deležev na ostala družbenika podjetja, s čimer se je Ortnerjeva strinjala. Ne Šetincu ne Jerebicu se dogovorjena cena milijon evrov ni zdela sporna, ker je šlo za dogovor med sestrama, ta pa tudi ni bistveno odstopala od narejene cenitve, po kateri je bil delež vreden 1,5 milijona evrov, kar je za osnovo za obračun davka na darilno pogodbo sprejela tudi davčna uprava. Po zatrjevanju odvetnika Grubarja pa kupnina Schlosserjevi sploh ni bila nakazana, podjetje Tari in Šetinc pa naj bi Ortnerjevi za njen preneseni delež, ki bi moral biti po mnenju tožnice vreden precej več, plačala samo 440 tisoč evrov.

Sojenje se bo še nadaljevalo, saj bo sodišče pridobilo še sodno cenitev vrednosti prenesenega premoženja, med drugim pa bo zaslišalo tudi Isabelo Ortner Gruber, hčer Elizabete Ortner in skrbnico njenega premoženja. Po mnenju toženih je prav Isabela odgovorna za vse sodne postopke, ki so sproženi proti njim. »Zame so bile vse te tožbe in ovadbe velik udarec. Elizabeta Ortner je zame druga mama in jo spoštujem. Vem, da vse to, kar se dogaja na sodišču, ni njeno maslo in so jo v to prisilili,« je prepričan Šetinc.