Goste osvajajo z detajli

V Hotelu Kompas so pred velikonočnimi prazniki končali prenovo, v okviru katere je novo podobo dobilo vseh 95 sob in pet kongresnih dvoran. Veliko pozornosti so posvetili malenkostim, ki vplivajo na dobro počutje gosta.

Bled – Obnove hotela so se v zadnjih štirih letih po besedah direktorice Nataše Keršič Razinger lotili postopoma. »Najprej smo prenovili stvari, ki so 'očem skrite' oziroma jih gostje niti ne opazijo. Veliko smo vložili v hidroizolacijo in klimatske naprave ter posodobitev ogrevalnega sistema,« je razložila in dodala, da so se šele nato lahko lotili »kozmetične prenove«, ki jo bodo opazili tudi gostje. Zamenjali so namreč tapisone v sobah in na hodnikih ter ves tekstil po sobah. »Če smo želeli ohraniti raven štirih zvezdic, je bilo to nujno potrebno,« je poudaril prokurist družbe Kompas hoteli Bled Gregor Jamnik. Po besedah Nataše Keršič Razinger so v zadnjih štirih letih v obnovo vložili približno milijon evrov.

Dober vtis že na vhodu

Pri zadnji prenovi, s katero so začeli pred zimsko sezono, so se po Jamnikovih besedah osredotočili na detajle, s katerimi poskušajo vplivati na udobje gosta oziroma na čim več njegovih čutil. Veliko so zato vložili v tako imenovani posteljni koncept, v okviru katerega so zamenjali vso posteljnino in gostom ponudili »meni blazin«, s katerega lahko izbirajo glede na svoje potrebe. »Nad vzmetnico pa je še poseben vložek, ki nudi občutek spanja na oblačku.« Nove so zavese v vseh prostorih, poskrbeli pa so še za razne druge malenkosti, ki prispevajo h gostovemu udobju, kot so plastenke z vodo z logotipom hotela v vsaki sobi ali veliki vrči, napolnjeni z vodo z dodatkom zelišč v hotelski avli. Popoldne jim zraven ponudijo še majhne kolačke. »Tako gosta osvojimo že na vhodu,« se nasmehne Nataša Keršič Razinger in doda, da so potem mogoče pripravljeni tudi malce zamižati, ker še vedno niso prenovili oken in teras. »Če nimaš denarja za prenovo kopalnic, to nadomestiš s takimi detajli,« je poudaril Jamnik. Ena od takih malenkosti je recimo še vbrizgavanje naravnih eteričnih olj v prezračevalni sistem, s čimer diskretno odišavijo vse javne prostore v hotelu.

Treba bi bilo urediti sezonsko delo

Na račun prenove in vseh naštetih izboljšav si obetajo, da jim bo v prihodnje uspelo dvigniti tudi ceno oziroma vsaj privabiti več gostov. »Ne delamo si utvar, da bo do sprememb prišlo čez noč, saj se v turizmu vse pogodbe sklepajo za leto vnaprej. A kljub temu se nadejamo, da bomo že prihodnje leto nekoliko dvignili prihodke,« je razložila Nataša Keršič Razinger. V preteklem letu so ustvarili štiri milijone evrov prihodkov, kar je pet odstotkov manj kot leto prej. Če so prej poslovali s pozitivno ničlo, je bilo poslovanje lani celo rahlo negativno. »Pozna se, da je bil zadnji dve leti hotel pozimi pet mesecev zaprt.« Ob tem so tudi ugotovili, da niso toliko privarčevali pri stroških, da bi zaradi majhnega števila gostov hotel pozimi zapirali. Problem je v tem, je opozoril Jamnik, ki je tudi predsednik Združenja hotelirjev Slovenije, da pri nas nimamo urejenega sezonskega dela. »Nujno bi bilo treba to področje urediti po zgledu sosednjih bolj razvitih držav, recimo Avstrije in Italije.« Tako imajo tudi pozimi zaposlenih 45 ljudi, čeprav ni gostov. »Če namreč razdremo pogodbo o zaposlitvi, je posledica izplačilo odpravnine. Ureditev sezonskega dela bi nam zato precej olajšala poslovanje, imeli bi veliko več dobičkonosnih hotelov,« je opozoril Jamnik. Število zaposlenih se v glavni poletni sezoni skupaj s študenti poveča na skoraj sto. »Tri mesece na leto pokamo po šivih, na leto pa je hotel v povprečju zaseden 60-odstotno,« je pojasnila Nataša Keršič Razinger. Med gosti so na prvem mestu Američani, sledijo Angleži, Hrvati in Italijani. Vse več gostov prihaja tudi z Arabskega polotoka, je še navedla Nataša Keršič Razinger. Računajo, da bo prenova kongresnih dvoran prinesla boljše poslovanje tudi pred in po glavni sezoni.

Na Bledu manjka atrakcij in dogodkov

»Moramo pa se zavedati, da gostje ne prihajajo zgolj zaradi hotela. Pomemben je tudi kraj,« ob tem opozarja Nataša Keršič Razinger. »Treba je imeti koncept razvoja kraja in ga zasledovati, ne da si premislimo vsake štiri leta,« se strinja Jamnik, ki meni, da na Bledu manjka predvsem atrakcij in dogodkov, s katerimi bi privabili turiste. Glavni problem tudi na splošno v Sloveniji vidi v tem, da imidž destinacij tone, saj nič ne vlagamo v promocijo. »V vseh hotelih zato cene padajo,« opozarja Jamnik in dodaja, da je cena v segmentu štirih zvezdic v Sloveniji v prvih treh mesecih letos padla za skoraj osem odstotkov, medtem ko je recimo v Zagrebu v istem obdobju zrasla za 15 odstotkov. Zato bi se po njegovem že morali odločiti, katere turistične produkte bomo razvijali, da Slovenijo znova postavimo na turistični zemljevid.