V krizi tudi nekaj dobrega

Kriza je prinesla tudi nekaj dobrega, saj je podjetnike in obrtnike z obeh strani Karavank spodbudila k sodelovanju, razmišlja predsednik Slovenske gospodarske zveze na Koroškem Benjamin Wakounig.

Kranj – Benjamin Wakuonig, ki Slovensko gospodarsko zvezo iz Celovca vodi že osem let, je prepričan, da bo pred tednom dni podpisan sporazum o sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Kranj prinesel tudi konkretne pozitivne rezultate v čezmejnem podjetniškem sodelovanju. O aktivnostih SGZ in poslovnih priložnostih na avstrijskem Koroškem je spregovoril tudi za naš časopis.

V kakšni kondiciji je koroško gospodarstvo?

»Dežela Koroška je v slabi gospodarski in finančni situaciji, v kateri se je znašla skupaj s Hypo banko. Predvsem za gospodarstvo je to velik problem, medtem ko se mala in srednje velika podjetja sorazmerno dobro razvijajo. Tudi pri nas smo prišli do spoznanja, da je osredotočenost na Koroško premalo za uspešen razvoj, to je možno doseči le s sodelovanjem in povezovanjem. S slovenskimi zbornicami imamo v zadnjih letih zelo dobre odnose, k čemur je mogoče malo doprinesla tudi kriza, ki je številne obrtnike in podjetnike na obeh straneh meje prisilila v iskanje novih poslovnih priložnosti. Lahko bi rekel, da je v tem pogledu kriza prinesla tudi nekaj pozitivnega.«

SGZ je v zadnjem letu s strani slovenskih podjetij prejela okoli 800 prošenj za pomoč. Kakšno pomoč najpogosteje potrebujejo?

»V prvi vrsti za svoje izdelke iščejo pot do avstrijskega trga, povprašujejo tudi po kooperantih, nekateri samo potrebujejo zaposlitev ali poslovne kontakte, določeni pa bi se želeli v Avstrijo tudi preseliti. Kolikor lahko, pomagamo, jim odpiramo vrata, a vsega ne zmoremo, saj smo vendarle majhna zveza z zgolj štirimi zapo­slenimi.«

Kaj svetujete slovenskim podjetnikom in obrtnikom, ki bi radi poslovali na vaši strani Karavank?

»Vsakemu najprej svetujem, naj se na prihod v Avstrijo dobro pripravi, biti mora tudi v dobri finančni kondiciji. Osnova za uspeh na avstrijskem trgu je dober proizvod in spoštovanje pravil igre. V primeru nespoštovanja avstrijske zakonodaje lahko nastopijo resne težave, kar meče slabo luč tudi na ostala slovenska podjetja. Ampak saj ne gre za kakšne posebne predpise, ki jih ne bi poznali tudi v Sloveniji.«

Sporazum s kranjsko zbornico je le eden v vrsti sporazumov, ki ste ga doslej sklenili. Pa prinašajo tudi rezultate?

»Malo je takih zbornic, ki ima sklenjenih toliko sporazumov na relaciji Avstrija-Slovenija kot mi. Seveda sporazumi prinašajo tudi povsem konkretne rezultate. Izpostavil bi samo dva večja primera. Podjetje iz Krškega tudi po zaslugi takšnega sporazuma v Avstriji danes zaposluje že sto ljudi, po drugi strani pa je podjetje iz Pliberka osnovalo kooperacijo s celjskim podjetnikom, ki danes za avstrijsko podjetje izdeluje skoraj vse avtomobilske komponente. Skozi takšna sodelovanja smo pripeljali tudi že precej tujih vlagateljev.«

Kje pa vidite največje ovire za čezmejno podjetniško sodelovanje?

»Ovire so predvsem logistične narave, saj so Karavanke kar precejšnja bariera, zato se že veselim napovedane gradnje druge cevi karavanškega predora. V avstrijskih podjetjih obstaja kar precejšnja želja po sodelovanju s slovenskimi podjetji, a v mnogih so razočarani zaradi številnih administrativnih ovir v Sloveniji. Toda če neko slovensko podjetje ponuja dober proizvod, ne vidim ovire, ki se je ne bi dalo premagati. Težave so vsepovsod, tudi pri nas, toda kjer je cilj, je tudi pot. Seveda pa mora vsak najprej sam stopiti nanjo.«