Ali smo pred zakonom res vsi enaki?

Včasih se mi zdi, da pred zakonom nismo vsi enaki, o tem dvomim iz razloga, ker je naš finančni minister ostro izjavil, da letos za upokojence ni denarja. Po zakonu bi morale letos pokojnine biti usklajene, tako trdijo v DeSUS-u. Denarja pa je bilo dovolj za astronomske honorarje nekaterih ministrov, tudi finančnega in celo za predsednika vlade. Sprašujem se, kako pa živijo tisti številni s 500 evri plače? Prav gotovo si ne morejo privoščiti zasluženega dopusta zase niti za svoje otroke. Tu nastane vprašanje etike človeka, ki prejema velike mesečne prejemke, zraven pa v medijih pišejo, koliko družin v Sloveniji živi v revščini.

Ko poslušam v poročilih, koliko milijard evrov je Slovenija zadolžena, mi pride na misel pesem »Oj čujte nas, mi smo prodani«, ki so jo peli partizani med vojno. Denar je pri previsokih plačah funkcionarjev. Koliko časa bo še zdržal davčni vijak, ki pribija male ljudi, ki za malo denarja delajo in plačujejo pošteno vse obveznosti? Tudi na pesem »Obresti in davki nam pijejo kri« sem se spomnil.

V očeh in besedah številnih tujcev je Slovenija lepa in prijazna dežela, kako lepo bi bilo v njej živeti, ko bi imeli še dobre, sposobne in poštene voditelje, ki bi skrbeli za gospodarsko rast domovine.

Žal pa se samo prepirajo in si med sabo izmenjujejo stolčke. Prodaja se državno premoženje, podjetja gredo drug za drugim v stečaj. Vedno več ljudi je na cesti. Dragi moji, do kdaj še?

Če sem s tem prispevkom koga užalil, se mu opravičujem in lep pozdrav.

Ciril Zupan, Mošnje