Bil je veseli dan

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Razvedrilo / / 10:39

Z ohcetjo po starem so v Cerkljah v soboto praznovali desetletnico folklorne dejavnosti. Devetdeset nastopajočih iz treh folklornih skupin je predstavilo poročne šege in navade iz sredine 19. stoletja.

Koncert Ta veseli dan ali Ohcet po starem, ki so ga v soboto uprizorili v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah, teden dni pred tem pa na Primskovem, je plod medgeneracijskega projekta Kulturnega društva (KD) Folklora Cerklje, Akademske folklorne skupine (AFS) Ozara Kranj in Otroške folklorne skupine OŠ Davorina Jenka Cerklje. Skupine so moči združile na pobudo KD Folklora, ki je želela na poseben način obeležiti desetletnico delovanja cerkljanske folklorne skupine.

Zasnovali so koncert, na katerem plesalci, pevci in godci občinstvo popeljejo v leto 1851, na poroko Gorenjca in Dolenjke. Na odru so se tako prepletali plesi, pesmi in šege obeh pokrajin. V mladoporočenca sta se vživela Barbara Naglič in Davor Novak, na odru pa jima je družbo delalo še okoli 90 nastopajočih. V uri in pol so gledalci dobili vpogled v kmečko ohcet po starem, ki se je končala s pogostitvijo svatov s češpljevim kompotom, ki je oznanil začetek nove življenjske zgodbe.

Ideja za medgeneracijski projekt se je porodila Branetu Šmidu, strokovnemu vodji cerkljanske folklorne skupine, ki je vrsto let vodil tudi AFS Ozara, k sodelovanju pa so povabili še otroško folklorno skupino cerkljanske šole pod vodstvom Petre Fajdiga in Špele Srečnik. »Združiti sem želel izkušnje, mlado znanje in poskočnost ter otroško vedoželjnost. In to je idealno za ohcet,« je povedal Šmid, ki je spisal scenarij, režijo pa je prevzel strokovni vodja Ozare Domen Pipan.

»Ustvarili ste nepozaben večer,« je nastopajoče pohvalila predsednica Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije Magdalena Tovornik in KD Folklora Cerklje ob jubileju podelila priznanje zveze, ki ga je prevzel predsednik Branko Lipar.

V KD Folklora Cerklje danes pleše dvanajst parov. Prizadevne člane so na prireditvi nagradili z Maroltovimi značkami, ki jih podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.