Občine v dolgovih

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 23. april 2015 / 14:08

Finančno ministrstvo je pred kratkim spet izdalo podatke o tem, koliko so zadolžene slovenske občine. Predhodni podatki za leto 2014 so še neuradni, dokončni bodo objavljeni po uskladitvi s premoženjskimi bilancami občin.

Kranj – Podatki za leto 2014 kažejo, da se skupna zadolženost slovenskih občin iz leta v leto povečuje. Konec leta 2014 je skupni dolg 211 občin znašal 899 milijonov evrov, sedem odstotkov več kot leto prej. Glede na število prebivalstva v državi to pomeni 437 evrov na vsakega. Najbolj zadolžena je po teh podatkih Mestna občina Ljubljana, in sicer je njen dolg konec lanskega decembra znašal 202 milijona evrov, med gorenjskimi pa Mestna občina Kranj z 22,6 milijona evrov. Če primerjamo zadolženost na število prebivalcev, pa je vsak meščan Ljubljane zadolžen za 743 evrov, na občana Kranja pa dolg znaša 407 evrov. A to niso največje številke: rekord po zadolženosti na prebivalca ima v državi majhna Občina Gornji Petrovci, kjer je po teh podatkih vsak občan zadolžen za 1753 evrov. Med gorenjskimi občinami ima najvišji dolg na prebivalca še naprej Občina Komenda. Zadolžena je za 7,3 milijona evrov, kar pomeni 1253 evrov na prebivalca. Ta številka je videti dramatična zlasti pri majhnih občinah, kjer se dolg preračunava na manjše število prebivalcev. Povsem brez dolga je v Sloveniji 18 občin, na Gorenjskem smo jih našteli pet, in sicer Gorje, Jezersko, Lukovico, Šenčur in Trzin. Na vrhu lestvice zadolženosti so med gorenjskimi občinami Komenda, Preddvor in Škofja Loka. Preddvor ima 2,5 milijona evrov dolga, kar na prebivalca pomeni 710 evrov, Škofja Loka pa 13,3 milijona, 581 evrov na vsakega občana.

Kredit za vrtec in kanalizacijo

»Na dan 31. 12. 2014 imamo knjižene tri dolgoročne kredite v skupni višini 7.340.575 evrov. Dva kredita imamo sklenjena pri poslovnih bankah v skupni višini 1.946.396 evrov, ki se mesečno odplačujeta (okoli 15.000 evrov na mesec), doba odplačila je do leta 2025. Tretji kredit imamo sklenjen pri družbi  PCK, d. o. o., ki je v lasti Občine Komenda, odplačujemo ga v skladu s trenutnimi finančnimi zmožnostmi,« pojasnjujejo okoliščine svoje zadolženosti v Komendi.

Občina Preddvor se je zadolžila za gradnjo novega vrtca, ki so jo narekovale povečane potrebe po otroškem varstvu, nato pa so najeli posojilo še za gradnjo kanalizacije. »Za vrtec smo najeli 1,75 milijona evrov za dobo 15 let, s tem, da letna glavnica znaša 120 tisoč evrov, letne obresti pa nekaj manj kot 13 tisoč. Vzeli smo tudi posojilo za gradnjo kanalizacije v višini 890 tisoč evrov, ki ga bomo nadaljnjih 15 let odplačevali v znesku 74 tisoč evrov, letne obresti pa bodo znašale 7600 evrov,« razloži preddvorski župan Miran Zadnikar in poudari, da so kredita po ugodnih obrestnih merah dobili pri Eko skladu in pri Slovenskem regionalno razvojnem skladu. In še dodaja: »Letno bomo torej nasled­njih 15 let za odplačilo glavnice in obresti plačali nekaj manj kot 63 evrov na občana. Letno odplačilo pomeni sedem odstotkov občinskega proračuna.«

Dolg zaradi evropskega projekta

Tudi Občina Škofja Loka je vzela kredite, da je lahko kos velikim infrastrukturnim naložbam, pomembnim za dolgoročni razvoj lokalne skupnosti. Gre za projekta Ureditev porečja Sore – Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore in Oskrba s pitno vodo v porečju Sore ter celovito komunalno ureditev nekaterih naselij oziroma območij. »Izvajanje teh dolgoročnih strateških investicij je sovpadlo z zaostrenimi gospodarskimi razmerami in javnofinančno situacijo v državi, kar posledično pomeni tudi upad javnofinančnih prihodkov. Gradnja tako zahtevnih infrastrukturnih omrežij v samo nekaj letih je za slovenske občine razvojno zelo omejujoča, vendar sprejete obveze Slovenije Evropski uniji občinam nalagajo, da do konca leta 2015 uredijo kanalizacijska omrežja in čiščenje odpadnih voda v vseh naseljih z več kot 2000 prebivalci. Če želijo občine za ta namen prejeti nepovratna sredstva države in skladov EU, pa morajo zagotoviti ustrezen lastni sofinancerski delež. Zato smo se morali za financiranje infrastrukturnih projektov v letu 2014 neto zadolžiti za 1,9 milijona evrov,« pojasnjuje direktorica škofjeloške občinske uprave Špela Justin. »V letu 2015 načrtujemo, da bo neto zadolževanje že negativno; saj ne bomo najemali novih kreditov, odplačali bomo približno 1,1 milijona evrov preteklih dolgov, zadolženost pa bomo z isto dinamiko zmanjševali tudi v prihodnjih letih.«

Za sedaj še brez dolga

Ena od občin brez dolga je Občina Šenčur. »Doslej smo imeli en kratkoročni kredit in ga takoj odplačali. Sicer pa Občina Šenčur doslej ni bila zadolžena in tudi za leti 2015 in 2016 ne načrtujemo nobenega kredita, če bo situacija ugodna kot doslej. Glede na prihodnje investicije bi se sicer lahko tudi zadolžili, saj je denimo potreben odkup zadružnega dela kulturnega doma v Šenčurju in obnova medgeneracijskega centra, ki ga želimo zgraditi na tem mestu, v tem primeru bo potreben morda tudi kredit,« pa je ničlo pri dolgu Občine pojasnil župan Ciril Kozjek.