Gorenjska je bila za vzor

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / sreda, 22. april 2015 / 09:30

V Poljčah so pripravili posvet o vlogi Teritorialne obrambe med osamosvojitveno vojno za Slovenijo. Posvetu bo sledil izid zbornika, s katerim želijo z dogajanjem pred skoraj petindvajsetimi leti seznaniti predvsem mlade.

Poljče – Kranjsko območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je v petek v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah pripravilo posvet o vlogi Teritorialne obrambe (TO) Gorenjske v procesu osamosvajanja Slovenije v letih 1990 in 1991, na katerem so vlogo Teritorialne obrambe, civilne obrambe in milice na Gorenjskem predstavili številni akterji dogodkov tistega časa.

Kot je povedal Zvone Rešek, predsednik pokrajinskega odbora ZVVS Gorenjska, so tovrstne posvete, katerih namen je pripraviti celovit in čim bolj avtentičen zapis vseh glavnih dogodkov v času priprav na vojno in same osamosvojitvene vojne za samostojno Slovenijo, že pripravili tudi v drugih regijah. »Posvet je podlaga za pripravo pisnega gradiva, zbornika, ki bo namenjen širši javnosti, predvsem pa srednjim in osnovnim šolam kot pomoč pri pouku domovinske vzgoje.«

Med govorniki na posvetu je bilo kar nekaj znanih in pomembnih imen iz časa osamosvajanja Slovenije, ki so predstavili različne vidike prizadevanj in boja za samostojno državo.

Janez Slapar je tako opisal zgodovinski razvoj Teritorialne obrambe Gorenjske ter vojaški pomen gorenjske pokrajine v okviru Teritorialne obrambe. Dejal je, da je bila v času pred letom 1990 TO Gorenjske glede na bojno pripravljenost v samem vrhu v primerjavi za drugimi pokrajinami. »Opremljenost je bila za tiste razmere dobra. Ohranili smo orožje, ki je bilo pod našim nadzorom. Ohranili smo organizacijsko formacijsko strukturo in jo prilagodili razpoložljivi oborožitvi. Z orožjem TO Gorenjske smo pomagali tudi drugim pokrajinam,« je dejal in poudaril, da je bila Gorenjska v tistem času strateško posebno pomembna.

Jelko Kacin je orisal politične razmere tistega časa in poudaril, da je po skoraj 25 letih, ki so minila od prelomnih dogodkov, zdaj čas, da se spomini uredijo in da se generacijam, ki prihajajo, ter njihovim učiteljem, predstavi resnica o tem, kaj se je pravzaprav v času osamosvajanja dogajalo.

»Ugotavljamo, da je uspeh, ki smo ga dosegli leta 1991, v dveh desetletjih in pol zvodenel. Zdaj moramo dokazovati, da smo sploh obstajali. Politika nas vedno manj spoštuje in upošteva. Naš glas se ne sliši več,« je ob tem dejal Zvone Rešek, ki meni, da je takšen odnos do polpretekle zgodovine predvsem odraz splošnega političnega ozračja v Sloveniji.

Rina Klinar, ki je na posvetu predstavila vlogo gorenjskih medijev v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, upa, da bo prihajajoči zbornik s prispevki številnih udeležencev osamosvojitvenega procesa spodbudil še druge akterje tistega časa, da spregovorijo o svojih izkušnjah, o svojem videnju tistega časa. »Tako bomo vsi skupaj bolje videli svojo vlogo v procesu osamosvajanja Slovenije in se iz nje nekaj naučili – za danes in za prihodnost.«