Na kolo za nižji ogljični odtis
Na Gimnaziji Kranj so prejšnjo soboto že drugo leto zapored pripravili ekodan, ob tem pa izpeljali tudi projekt Kranj na kolo, ki je letos potekal že četrtič. Ekodan so prejšnjo soboto pripravili tudi v Šolskem centru Kranj.
Kranj – Ekodan so v obeh šolah izpeljali v okviru kampanje Pozor(!)ni za okolje, v kateri sodelujejo že peto leto. Pripravili so različne aktivnosti, namenjene osveščanju dijakov, zaposlenih in tudi širše lokalne skupnosti o možnostih za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Dijaki so lahko sodelovali v raznovrstnih delavnicah in poskrbeli za okolico šole. Dijaki Gimnazije Kranj so med drugim opravili spomladanska dela na vrtu pred šolsko stavbo, saj so obrezali in okopali okrasne grmičke, dijaki Šolskega centra Kranj pa so posadili tudi drevo. Prisluhnili so še predavanjem strokovnjakov s področja varovanja okolja.
K zmanjšanju ogljičnega odtisa pa na Gimnaziji Kranj želijo prispevati tudi s projektom Kranj na kolo, ki so ga tokrat prevzeli dijaki 2. c. Njihov cilj je bilo dokazati, da je kolesarjenje lahko zabavno in zdravo, obenem pa so želeli opozoriti na pomanjkanje kolesarskih stez v Kranju. V ta namen so se povezali s kranjsko policijsko postajo in komisijo za varno kolesarjenje, ki so jo pred kratkim ustanovili na občini. »Organizirali smo skupno kolesarjenje, na katerem smo želeli opozoriti na 'črne' točke za kolesarje,« je pojasnila vodja delavnice Kranj na kolo Katja Basaj. Teh je po njenih besedah kar nekaj že v sami okolici šole. »Neposredno pred šolo ali pri avtobusni postaji se recimo kolesarska steza kar naenkrat konča in kolesar mora zapeljati na cestišče. To je zelo nevarno in nepraktično.« Zato se bodo tudi v šoli trudili, da se v Kranju uredijo kolesarske steze, je poudarila mentorica v kampanji Pozor(!)ni za okolje Marija Maruša Vencelj. S kolesarjenjem so bile povezane še štiri delavnice na sobotnem ekološkem dnevu. Dijaki so med drugim posneli kratek videoposnetek o kolesarjenju, na eni od delavnic pa so očistili in okrasili svoja kolesa. Lotili so se še izdelave peresnic iz odsluženih zračnic in nakita iz delov kolesa, na precej slabši odziv od pričakovanega pa je naletela delavnica, v kateri so popravljali stara kolesa, ki bi jih kasneje prodali. »Žal smo dobili zgolj dve kolesi za prodajo, čeprav je bilo zanimanje za nakup izredno veliko,« je razložila Marija Maruša Vencelj.