Mladih poklici ne zanimajo
Udeleženci četrtkovega posveta o stanju in razvoju slikopleskarske panoge so se strinjali, da bi bilo zelo koristno, če bi bilo izobraževanje slikopleskarjev enotno urejeno v vsej Evropski uniji.
Kranj – Posvet o stanju in razvoju slikopleskarske panoge je na srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli v Kranju organizirala sekcija slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Skupaj s kolegi iz upravnega odbora Evropskega združenja slikopleskarjev (UNIEP) so ugotavljali, da zanimanje za poklic slikopleskarja med mladimi upada povsod po Evropi. Razloge za to vidijo v nizkem ugledu poklicev, kar je povezano tudi z nizkim vrednotenjem tega dela. Veliko škode, so opozorili, je povzročila še deregulacija tega poklica, čemur je sledilo ogromno število samostojnih podjetnikov na tem področju, kar je pogosto privedlo tudi do nelojalne konkurence in padanja kakovosti opravljenih storitev.
UNIEP veliko pozornosti namenja izobraževanju ter zaposlitvenim možnostim in priložnostim v slikopleskarstvu, zato so tudi na posvetu govorili o pogojih za vstop v panogo, o izobraževalnem sistemu, o zaposlovanju v panogi in izzivih, ki čakajo slikopleskarje na teh področjih v prihodnje tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. Pri nas je po besedah sekretarja sekcije slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri OZS Igorja Pipana slikopleskarstvo močno povezano z dejavnostjo fasaderstva, a sta na področju predpisov zelo različno urejeni. »To vnaša zmedo tako v gospodarstvu kot pri subjektih, ki opravljajo vsaj eno od dejavnosti,« je opozoril in dodal, da je v mnogih državah Evropske unije zakonska ureditev enotnejša. Adriana Čegec z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je pojasnila, da so se pri spremembi uredbe o obrtnih dejavnostih opirali na to, da regulirajo zgolj dejavnosti, ki predstavljajo tveganja glede varovanja življenja, zdravja ali premoženja ljudi in varstva okolja. Pred to spremembo je bilo po njenih besedah reguliranih 64 dejavnosti, po novem pa le še 25. Medtem ko so pri fasaderskih in štukaterskih delih ocenili, da gre za zgoraj našteta tveganja, pa pri slikopleskarstvu tega ni bilo.
Predsednik upravnega odbora UNIEP Markus Straube, ki vodi družinsko podjetje v Nemčiji, je pojasnil, da pri njih največji izziv na področju slikopleskarstva predstavlja pridobivanje novih kadrov. »Povprečna starost zaposlenih v tej dejavnosti se viša, kar bo največji problem v prihodnosti. Vedno težje je najti mlade ljudi za to delo.« S podobnimi težavami se srečujemo v Sloveniji, je poudaril Pipan. »Za ta poklic pri nas izobražujejo samo še na dveh šolah, zato je težko zagotavljati ustrezen kader.« Glavni razlog za to, da poklici za mlade niso zanimivi, direktor centra za poklicno izobraževanje Elido Bandelj vidi v tem, da so ti poklici slabo plačani. »Če želimo premike v poklicnem izobraževanju, je treba dvigniti vrednost poklicev.«
Ob tem je vodja sektorja za srednje šolstvo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Slavica Černoša ugotavljala, da je imela deregulacija močan vpliv na izobraževalni sistem. Kljub temu pa se je letos prvič po več letih nekoliko povečalo zanimanje za poklicno in strokovno izobraževanje. Po besedah ravnateljice Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole Kranj Nade Šmid v njihovi šoli vsako leto vpišejo vsaj eno skupino slikopleskarjev, to je okrog 15 dijakov. Kot je zatrdila generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Mavricija Batič, se jim za službo po končanem šolanju ni bati. »Tisti, ki končajo šolanje na tem področju, gredo 'za med'.« Kljub temu je tudi med brezposelnimi kar nekaj slikopleskarjev, saj so mnogi stari krepko čet štirideset let. »Poklic pa ni tako enostaven,« je opozorila in dodala, da gre v tej dejavnosti pogosto tudi za sezonsko zaposlovanje, zato se število brezposelnih slikopleskarjev prek zime precej poveča.