To niso bili romantični časi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 13. april 2015 / 09:11

Letošnje 25-letnice prvih demokratičnih večstrankarskih volitev v Sloveniji so se spomnili tudi v Svetovnem slovenskem kongresu in Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve, ki so pripravili pogovor s takrat izvoljenimi predsedniki skupščinskih zborov.

Ljubljana – 8. aprila 1990 je na prvih večstrankarskih volitvah zmagala koalicija Demos. Komunistična oblast se je začela majati že dve leti prej, z aretacijo četverice JBTZ in dogodki na Roški ter leto kasneje s podpisom Majniške deklaracije, je spomnil predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Aleš Hojs. Dokončno so jo omehčali mednarodni dogodki, padec berlinskega zidu in dogodki v Romuniji, ki so pokazali, da se z ljudstvom ni šaliti. Tako je dopustila vzpostavitev večstrankarskega sistema, kar je leta 1990 privedlo do prvih demokratičnih volitev.

Volitve pa vendarle niso bile povsem enakopravne, saj je bil v tridomni skupščini zbor združenega dela voljen na poseben način, v delovnih organizacijah, ki jih je takrat še v celoti obvladovala partija, je dejal Franci Feltrin, ki je vodil pogovor s takrat izvoljenimi parlamentarci, leta 1990 pa je bil podpredsednik Demosovega zbora poslancev, sicer pa delegat v takratnem zboru občin. Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) Boris Pleskovič je dolga leta živel v tujini, nato pa se vrnil in sodeloval kot svetovalec predsednika vlade Lojzeta Peterleta. Pravi, da je na Slovenijo ponosen, ne pa na to, kar je iz nje nastalo. Ne znamo je narediti uspešne, ker jo vodijo nepošteni politiki, ker dopuščajo korupcijo, imamo slabo zakonodajo, pravosodje, bančništvo, gospodarstvo. Upanje zanjo predstavljajo mladi ljudje, ki študirajo na tujem in se bodo vrnili s svojim znanjem pomagat Sloveniji.

Pogovora sta se udeležila tudi predsednika takratnega družbenopolitičnega zbora Ludvik Toplak in predsednik zbora občin Ivo Bizjak. Ivo Bizjak je obudil spomine na čas takratnih volitev, ko je kot član Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) v Kranju kandidiral za poslanca. Da je bil prepričljivo izvoljen v tekmi s tremi zelo močnimi protikandidati že v prvem krogu, šteje za velik uspeh. Pravi, da se je udeleževal vseh zborov volivcev (potekali so še pod okriljem takratne SZDL), kar je verjetno pripomoglo tudi k izidu. Za kandidaturo pa si takrat potreboval tudi nekaj poguma, saj so člani novonastalih strank doživljali tudi pritiske, je spomnil Ivo Bizjak. Obudil je tudi spomin na dolgotrajno nočno zasedanje zbora občin, na katerem so volili njegovo vodstvo, na proceduralne zaplete, ki so jih izzivali v opoziciji (stare sile) in na nemoč novih delegatov, ki jim niso niti dali možnosti, da bi spoznali poslovnik.

Da čas prvih volitev ni bil ravno romantičen, je pritrdil tudi Lojze Peterle. Kot predsednika SKD, ki je dobila najvišji delež volilnih glasov, so ga predlagali za predsednika takratnega izvršnega sveta in sestavil je vlado s 27 člani. »Zmaga na takratnih volitvah je bila rezultat trdega dela in je bila dosežena v neenakih pogojih,« je poudaril Peterle. »Govorniki na državni proslavi ob 25-letnici prvih volitev so skušali ustvariti vtis, da je bilo vse zelo romantično in prijateljsko, a ni bilo. Nekateri smo svojo politično voljo uveljavljali v zelo nenaklonjenih okoliščinah. Demos je zmagal, ker je imel jasen projekt, izhajajoč iz majniške deklaracije: osamosvojitev Slovenije.« Peterle volitve leta 1990 ocenjuje kot najpomembnejše v slovenski zgodovini. Po prevzemu izvršne oblasti so začeli pripravljati zakone, ki so privedli do osamosvojitve in tej zavezi so zvesto sledili. Peterle in drugi udeleženci srečanja pa so bili kritični tudi do mita o takratni enotnosti Slovencev. Enotnost se je pokazala na plebisciti, kjer smo se odločili za samostojno državo in pozneje v vojni za Slovenijo, ni pa je bilo v politiki, češ da je partija še vedno želela obdržati svoj vpliv.