
Prepoznate možgansko kap?
Možganska kap postaja čedalje večji javnozdravstveni problem. Statistike so nezavidljive, saj tretjina bolnikov kmalu umre, tretjina jih utrpi trajno invalidnost, le tretjini pa se uspe rehabilitirati v takšni meri, da lahko še naprej živijo samostojno. Pri možganski kapi je najbolj pomembno, da jo prepoznamo in hitro ukrepamo; časovno okno, v katerem je pomoč še učinkovita, je štiri ure in pol.
V Sloveniji možganska kap prizadene 4400 ljudi letno, umre jih 2100. Starostna meja bolnikov se niža.
Simptomi kapi so povzeti v besedi GROM: govor, roka, obraz, mudi se. Ob kapi se človeku zapleta jezik, roka ostane ob telesu, obraz polovično zateguje. Ob GROM-u takoj ukrepajte!
Da bi javnost bolje ozavestili o tem, kako prepoznati možgansko kap in kako pravilno ukrepati, so na Jesenicah pripravili simpozij in novinarsko konferenco, na kateri so predstavniki Splošne bolnišnice Jesenice in Zavoda Viva spregovorili o tem stanju, ki za seboj pušča težke posledice.
Kako prepoznamo kap
Kot je dejala Janja Borič, nevrologinja iz Splošne bolnišnice Jesenice, so znaki, na katere moramo biti pozorni, nenadna motnja govora, oslabela roka ali noga, motnja ravnotežja, nekoordiniranost gibov, lahko tudi vrtoglavica z bruhanjem. Slovenski nevrologi so izdelali preprost algoritem, po katerem prepoznamo možgansko kap in se imenuje GROM – Govor, Roka, Obraz in Mudi se. Ko prepoznamo te znake, je zelo pomembno takojšnje ukrepanje; treba je poklicati reševalce ali bolnika takoj odpeljati na urgenco, saj je časovno okno, v katerem je pomoč še učinkovita, le štiri ure in pol. Kot so poudarili, je v primeru, ko se nekdo zbudi z ohromelostjo ali drugimi omenjenimi simptomi možganske kapi, narobe, da ga svojci dajo v posteljo in čakajo oziroma ga odpeljejo k osebnemu zdravniku. Ukrepati je treba takoj, je poudaril Luka Notar, specializant nevrologije iz Splošne bolnišnice Jesenice. S strdkom povzročeno možgansko kap zdravijo s pomočjo trombolize oziroma topljenjem strdkov. Na ta način preprečijo smrt, zmanjšajo oviranost oziroma bolezen pozdravijo. Pri tem je zdravnikom v regionalnih bolnišnicah v pomoč sistem TeleKap, kjer zdravniki obeh kliničnih centrov s pomočjo sodobne tehnologije lahko na daljavo pomagajo svojim kolegom v regionalnih bolnišnicah, da pravilno izpeljejo diagnostične postopke in zdravljenje. S tem bolnikom prihranijo dragoceni čas in rešijo življenje, predvsem pa njegovo kakovost.
Vzroki za kap
Do možganske kapi najpogosteje pride zaradi atrijske fibrilacije, to je motnje ritma srca, ko srce "trepeta" in v atriju zastaja kri, zato se tvorijo strdki, ki lahko zamašijo žile. Bolnik čuti nereden srčni utrip, zdravnik pa z napravo EKG ugotovi atrijsko fibrilacijo. Če bolnik pride dovolj zgodaj, je srčni ritem mogoče urediti z zdravili. V primeru, da že nastajajo strdki, pa je z zdravili najprej treba strdke stopiti in šele nato vzpostaviti normalen srčni ritem. Če to ne uspe, bolnik dobi antikoagulantno zdravljenje, mlajši bolniki aspirin, s katerim preprečijo nastajanje strdkov, je pojasnila strokovna direktorica v jeseniški bolnišnici Karmen Janša.
Nejčeva zgodba
Življenjsko izkušnjo je predstavil bolnik po možganski kapi Jernej Sluga - Nejc. Možgansko kap je doživel pred sedemnajstimi leti, ko je imel le 37 let. Tedaj je bil na vrhuncu svojih moči, sredi vitalnega življenjskega zagona, dejaven na profesionalnem področju, oče treh otrok, navdušen športnik ... Tistega dne pred sedemnajstimi leti se je prebudil in ni mogel govoriti, zato ženi tudi ni mogel povedati, kaj se mu je zgodilo. Tako je žena z otroki odšla od doma in se vrnila šele čez osem ur, ko je bil Nejc še v postelji in je videla, da je z njim nekaj hudo narobe ... Nejc je bil mesec dni v kliničnem centru, zatem štiri mesece na rehabilitaciji v Soči, s pomočjo jeklene volje pa se kljub slabi napovedi zdravnikov ni predal. Tako danes še vedno živi polno življenje, kljub nekaterim omejitvam, med katerimi sta ohromelost desne strani telesa in počasnejši govor – v šali pravi, da govori s hitrostjo 33 obratov ... Še vedno dela po štiri ure, smuča, kolesari, najbolj pa je ponosen na svoj dosežek, ko je lani prekolesaril 370 kilometrov od Hodoša do Pirana. Dejaven je tudi v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenija, kjer vodi sekcijo za šport in žur ...