Čas za čemaž

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 5. april 2015 / 20:21

Če smo bili Slovenci še pred desetletjem znani predvsem kot strastni nabiralci regrata, to zdravo, okusno in vsestransko uporabno rastlino v zadnjih letih v naših kuhinjah skorajda izpodriva čemaž. Jemo ga v namazih, juhah, omakah … Daša Toman Turuk iz Kamne Gorice, avtorica prve slovenske knjige o čemažu, pravi, da je prve letošnje liste nabrala prejšnjo nedeljo.

Ljudsko izročilo pravi, da čemaž spomladi iščejo medvedi, da si očistijo želodec, črevo in kri po zimskem mirovanju. Iz enakih razlogov ga jemo tudi ljudje – da si privoščimo spomladansko očiščevalno kuro iz čemaževih zdravilnih listov, pravi Daša Toman Turuk. Živali pa tudi ljudje ga imajo radi tudi zato, ker je prva rastlina, ki spomladi požene v gozdu.

»Dež, ki je navlažil zemljo prejšnji teden, ter sončno in toplo vreme v zadnjih dneh kažeta na dobro sezono čemaža,« je optimistična Toman Turukova. Čemaž je namreč prva rastlina, ki spomladi odžene v gozdu, kdaj natančno in koliko časa traja sezona čemaža, pa je odvisno od temperature zraka in vlažnosti zemlje. »Včasih sezona traja dva meseca, včasih je v enem mesecu vsega konec, čemaž bliskovito požene in proti koncu rasti hitro izgublja zdravilne učinkovine. Da je že pozno, veš po svetlih lisah, ki se pojavijo na listih.«

Ko sta z možem začela pripravljati gradivo, sta spoznala, da je veliko informacij o čemažu, ki jih najdemo na spletnih straneh, pomanjkljivih ali celo napačnih. Kot pravi Daša Toman Turuk v starih, priznanih in popularnih slovenskih kuharicah ni našla prav nobenega recepta o pripravi čemaževe jedi, kljub temu da je opazila, da ga ljudje sicer dobro poznajo in nabirajo, res pa je, pravi, da so ga uporabljali na podoben način kot česen – ga potresli po solati, juhi … »Spraševala sem se, kako je to mogoče, saj so čemaž poznali in uporabljali že stari Rimljani. Na koncu sem prišla do zaključka, da je bil čemaž v preteklosti veliko bolj poznan in cenjen v ljudski medicini kot v sami kulinariki. Tako so današnji recepti plod sodobne kulinarike, ki jo narekuje trend uporabe ''divje hrane'' v naši prenasičeni prehrani. Smernice narekujejo svežo, zdravo, ekološko pridelano in tudi poceni hrano, kar čemaž nedvomno je. Poleg tega ima še prav izrazit okus, okus po česnu, ki ga Slovenci zelo cenimo. Tako lahko čemaž uvrstimo v najbolj sodobno in moderno kulinariko, kar so mnoge priznane gostilne tudi že naredile. Mirno lahko zapišemo, da je čemaž superživilo, ki ga ponuja narava. Zaradi njegovega hitrega razmnoževanja pa ga tudi iztrebiti ne moremo, zato ga lahko v naravi nabiramo brez slabe vesti, da bi rastišča uničili.«

Z vse bolj množično uporabo se je v zadnjih letih povečalo tudi število tistih, ki so čemaž zamenjali s kakšno drugo, celo strupeno rastlino, kot sta čmerika ali šmarnica. »Včasih so ljudje bolj živeli z naravo in so rastline bistveno bolje prepoznavali. Vedeli so, kje in kdaj rastejo. Če gremo na primer v teh dneh v gozd, bomo čemaž brez težav prepoznali, saj drugih mladih rastlin enostavno ni. Kasneje, ko začne poganjati še drugo zelenje, je možnost pomote večja, sploh če nabiraš cele šope naenkrat in prav lahko zagrabiš še kaj, kar ne sodi zraven. Čemaž je treba nabirati potrpežljivo, vsak listek posebej,« pravi Daša Toman. In zraven uživati v miru, še dodaja. Če ga bomo nabirali večkrat po malo, bomo šli pogosteje v naravo, kjer se odpočijemo in sprostimo. Na ta način čemaž še bistveno pozitivneje vpliva na naše zdravje in počutje.

In kako si čemaž najraje pripravi družina Toman? »Ne bi se mogla odločiti za eno jed, toliko imenitnih poznamo,« pravi Daša Toman Turuk. »Če moram izbirati, bi pa izpostavila čemaževo juho in fuže v čemaževi omaki s smetano. Jed se pripravi hitro in enostavno, pa še zelo okusna je. Ko je sezona na vrhuncu, čemaž uporabljamo tudi za pripravo namazov, moj petletni nečak si ga na primer najraje posuje po pici.« Predvsem, še poudarja, pa je pri pripravi čemaža bistvenega pomena, da ga uporabimo takoj, ko ga naberemo. Listi, ki bodo pred uporabo dneve in dneve ležali v hladilniku, namreč izgubijo tako rekoč vse zdravilne učinkovine.