Odstopila rekordno hitro

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 3. april 2015 / 11:03

Klavdijo Markež so za ministrico za izobraževanje imenovali prejšnji petek, posle je prevzela v ponedeljek, dva dni kasneje je že odstopila.

Odstopila zaradi očitkov o plagiatorstvu

V sredo je le dva dni po prevzemu poslov odstopila nova ministrica za izobraževanje Klavdija Markež, kar jo uvršča na sam vrh rekorderjev po času trajanja ministrskih mandatov. Za odstop se je odločila še isti dan, ko se je morala soočiti z očitki, da je njeno magistrsko delo plagiat. Po poročanju spletne Demokracije naj bi namreč del naloge prepisala iz diplomskega dela diplomanta ljubljanske ekonomske fakultete iz leta 2002, navajala je tudi iste vire in literaturo, pri tem pa njegove naloge ni navedla med literaturo ali viri. Markeževa je sicer že prejšnji teden na lastno pobudo posredovala svojo magistrsko nalogo v pregled matični Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju, da bi ugotovili pristnost avtorstva. Premier Miro Cerar je njen odstop takoj sprejel, rekoč, da je bila to tudi edina možnost, saj je bilo njeno ravnanje nedopustno. Cerar je ob tem še dejal, da Markeževa skoraj zagotovo ne bo mogla ostati v poslanski skupini največje koalicijske stranke SMC, ali se bo Markežova sploh hotela vrniti v poslanske skupine, pa še ni povedala. Poleg novega ministra oz. ministrice za izobraževanje pa bo predsednik vlade verjetno že kmalu moral iskati tudi novega ministra oz. ministrico za obrambo. Cerar je namreč v torek v državni zbor vložil predlog za razrešitev sedanjega ministra Janka Vebra, ker je po njegovi oceni pri naročilu analize prodaje Telekoma obveščevalno-varnostni službi deloval netransparentno, svoje ravnanje in postopke OVS pa je pojasnjeval nedosledno. Veber vztraja na ministrskem položaju z razlago, da ima čisto vest. Kot je dejal, ima kot minister tudi pravico pojasniti morebitne posledice prodaje Telekoma, prepričan pa je, da je z naročilom o oceni učinkov prodaje za obrambno-varnostni sistem zgolj izpolnil svojo dolžnost obrambnega ministra. Vebru so v bran trdno stopili tudi v njegovi stranki SD, predsednik stranke in kmetijski minister Dejan Židan si je ta teden celo vzel dopust in odpovedal vse ministrske obveznosti. Sedaj se predvsem ugiba, ali bo Veber vendarle še pred verjetno razrešitvijo v državnem zboru raje sam odstopil in kako bo njegov odhod vplival na prihodnost vladne koalicije oziroma ali se bo SD umaknil v opozicijo. Veber bo sicer že peti minister, ki bo zapustil Cerarjevo vlado.

Dodatke iz minimalne plače

Medtem ko so se ta teden predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja prvič sestali na temo sprememb plačnega sistema, pa sindikati tudi intenzivno pripravljajo predlog zakona o minimalni plači, ki bi bil lahko kmalu nared. Spremembe bodo posegle v definicijo minimalne plače, saj bodo predlagali, da se iz minimalne plače izločijo dodatki, ki bi jih morali delodajalci zaposlenim plačevati posebej. Delodajalci zavračajo odločitev sindikatov, da na ta način spremenijo definicijo minimalne plače, saj bodo z vložitvijo predloga zakona v državni zbor zaobšli delodajalce. Po besedah predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Milana Lukića bi morali problematiko reševati v konsenzu s socialnimi partnerji. Zadnje spremembe mimo delodajalcev so terjale 17.000 delovnih mest, je poudaril. Lukić še pravi, da v Sloveniji niso previsoki neto prejemki delavcev, temveč bruto plače, ki so za trenutne razmere enormno obremenjene, kot glavni razlog pa je navedel »neracionalno organiziran javni sektor skoraj na vseh ravneh«. Tudi po mnenju ministrice za delo Anje Kopač Mrak so glavni problem minimalne plače in plač na splošno stroški dela, zato bo vlada letos pri­pravila celovito davčno reformo v smeri prerazporeditev obstoječih davčnih bremen. Sindikati bodo sicer za vložitev predloga zakona v parlamentarni postopek potrebovali najmanj 5000 podpisov volivcev, ki jih bodo morali zbrati v 60 dneh od obvestila predsednika državnega zbora.

Prešli smo na poletni čas

Ta teden smo urine kazalce spet premaknili za uro naprej, s tem pa smo prešli na poletni čas. Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije v Sloveniji uro prestavljamo v skladu z evropsko direktivo o ureditvi poletnega časa, ki bo letos trajal do 25. oktobra, ko se bomo vrnili na zimski čas, ki je tudi s Soncem usklajen čas. V nekaterih drugih državah po svetu poletnega časa nikoli niso uporabljali, v nekaterih pa so ga že opustili. Poletni čas so sicer uvedli z namenom boljšega izkoriščanja dnevne svetlobe. Zagovorniki premikanja urnih kazalcev izpostavljajo predvsem prihranek energije, nasprotniki pa pravijo, da ta negativno vpliva na biološko uro ljudi in poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje. Prehajanje na poletni čas je sicer v Sloveniji uredil že zakon iz leta 1983, sprejet zaradi naftne krize.