Vrt privablja poglede in pobira nagrade

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 2. april 2015 / 10:48

Minka Marija Likar iz Hotavelj je pred petimi leti popolnoma zaraščeno in skoraj neprehodno strmino pod stanovanjsko hišo spremenila v prečudovit vrt, na katerem uspeva skoraj vse, kar si je mogoče zamisliti – od zelenjave in jagodičevja do sadnih dreves in dišavnic ter celo sedmih vrst avtohtonih žit.

Danes si je ob pogledu na njen v terasah urejen vrt, ki se razprostira na dobrih petsto kvadratnih metrih, skoraj nemogoče predstavljati, da je bila tu še nedolgo nazaj popolna »divjina«, na gosto posejana večinoma s starimi hrasti in robidovjem. »Tako je bilo zaraščeno, da se niti skozi ni dalo,« se spominja Minka Marija Likar, ki se je pred petimi leti odločila za odkup tega zemljišča in se kar sama lotila čiščenja strmega brega, na pomoč pa sta ji priskočila še mož in sin.

Postopoma je na tem mestu zrasel čudovit vrt, na katerem se ustavi pogled marsikaterega pohodnika, ki se tu mimo po bližnjici napoti na Slajko. Opazili pa so ga tudi na vseslovenskem natečaju za spodbujanje lokalne pridelave hrane Hrana za zdravje in delovna mesta nekdanje evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič in njene ekipe Požen' Evropo, na katerem so posebno pozornost namenili štirim avtohtonim slovenskim kmetijskim kulturam, ki zaradi masovnega uvoza hrane iz tujine počasi izginjajo. To so ajda, česen in kmetijske rastline iz skupin stročnic in jagodičevja. V kategoriji vrtovi si je Minka Marija Likar na tem natečaju kar dvakrat zapored prislužila najvišje število točk. »Lani smo šli za nagrado v Strasbourg, letos pa naj bi šli v Bruselj.«

Urejanja vrta se je lotila počasi, najprej pri vrhu. »Na dveh kvadratnih metrih sem posadila šest vrst žita, to je ajdo, ječmen, rž, oves, piro in tri vrste pšenice, predvsem zato, da se ohranijo avtohtona semena. Ob tem smo odraščali, zato mi veliko pomeni,« je pojasnila Minka Marija Likar. Pridelek, ki razumljivo na tako majhni površini ni velik, uporabi pred­vsem za izdelavo suhih aranžmajev. Les od posekanih dreves ji je prišel prav za utrditev teras in izdelavo stopnic v strmem bregu. Vrt je razdeljen na štiri skupine: zelenjavni vrt, jagodičje, sadno drevje in zelenico. Posebno mesto v vrtu ima pokrit kotiček ali »kujavnik«, kot mu sama pravi. »Sem se lahko umaknem v naravo.«

Na vrtu ji uspevajo vse vrste zelenjave, jagodičja in tudi številna sadna drevesa, med katerimi jih je nekaj celo sama cepila. »Lani mi je prvič obrodila tudi vinska trta, a so mi veliko grozdja odnesli kosi.« Prva leta ji je veliko škode povzročila tudi srnjad, zato je morala vrt ograditi. Vrt ji omogoča preskrbo z zelenjavo skozi vse leto. »Če ni sveža, je pa vložena. Tako imamo ves čas na voljo domačo in poceni hrano.« Ta čas iz zemlje že poganjata čebula jesenski srebrnjak in jesenski česen, rasteta tudi grah in drobnjak. Kot gnojilo uporablja samo naravni hlevski gnoj, prav tako samo z naravnimi pripravki se bori proti insektom. »Zelišča, kot je pelin, namakam v vodi in s tem zalivam.« Kot posebnost pokaže še tako imenovano visoko gredo, v kateri se pod zemljo skriva plast volne. »Zaradi toplote, ki jo oddaja, so mi lani kumare izvrstno uspevale,« s ponosom poudari Minka Marija Likar. Zunaj ograjenega vrta pa pokaže še manjšo gredico, na kateri sadi dišavnice in paradižnik. »To pa je namerno blizu hiše. Tako lahko skočim po majaron in drobnjak, ko je 'župca' že na mizi,« se posmeje.