Slovensko znanje v Dohi
Kranjčan Iztok Kraševec je že vse svoje življenje povezan s športom, v domačih logih je še najbolj znan iz vaterpola in nogometa. Zdaj je v Dohi, kjer na kliniki za medicino športa in rehabilitacijo sodeluje kot projektni menedžer. Z njim smo se pogovarjali pred kratkim ob njegovem obisku v Kranju.
Kako je prišlo do sodelovanja, povabila v Doho?
»Specialist medicine športa dr. Edvin Dervišević je tam že več kot dve leti na povabilo generalnega menedžerja stare vojaške klinike za medicino športa in rehabilitacijo in v približno istem času je padla ideja, da se naredi projekt in zgradi novo kliniko. Z Edvinom sva dobra prijatelja že od prej, pogovarjati sva se začela o tem, kakšne so možnosti, da bi se jim pridružil kot projektni menedžer. Ideja je dozorela in lanskega septembra sem prvič odpotoval v Doho. Zgradba nove klinike je bila tik pred finalizacijo, razen magnetne resonance in rentgena, ki smo ju dobili pred kratkim, je bila tudi kompletno opremljena.«
Kaj nudi klinika?
»To je največja dnevna klinika na svetu za te namene. Koncept je zastavljen za kompletno obravnavo športnikov, od diagnosticiranja do fizioterapije, vaj in fitnesa, za katere skrbijo strokovnjaki medicine športa. Imamo tudi nutricioniste. Vse meritve potekajo na enem mestu, vključno s tretmajem. Nobenega čakanja ni in 'letanja' od ene bolnišnice do druge, da ti postavijo diagnozo. Nekateri želijo npr. samo izboljšati fizično kondicijo in pridejo na meritve. Kot najsodobnejšo lahko izpostavim antigravitacijsko opremo v fitnesu, imamo tudi eno najsodobnejših naprav na svetu za merjenje notranje telesne maščobe.«
Kdo je finančno vložil v to kliniko?
»Glavni sponzor je katarska vojska.«
Kdo so potem uporabniki storitev oz. kakšen je sploh režim?
»Klinika uradno sicer še ni odprta, od katarske vojske je odvisno, ali bo to postala komercialna klinika ali bo samo za njihovo osebje. Že v času svetovnega rokometnega prvenstva v Dohi pa smo bili sponzorji z opremo, aparaturami klinike, ki smo jo dali v hotele, v katerih so bile nastanjene reprezentance, za bosansko in slovensko reprezentanco so bili na voljo tudi naši maserji, fizioterapevti ...«
Znano je, da v Katarju zaposlujejo tujce.
»Glede na to, da imajo finančna sredstva, ogromno vlagajo v infrastrukturo in vabijo strokovnjake iz celega sveta, da jim postavijo organizacijo, poslovne modele in prek njih ta država dosega lepe ali pa kar najboljše uspehe na področju razvoja.«
Koliko je pri vas zaposlenih Slovencev?
»Trenutno je na kliniki štirinajst Slovencev, od fizioterapevtov do strokovnjakov medicine športa, ki jih vodi Primož Pori, sicer kondicijski trener rokometne reprezentance. Kranjčan Mišo Praljak je maser ...«
Boste še zaposlovali?
»Klinika je postavljena na nivo med 55 in 60 zaposlenimi. Nekaj sodelavcev moramo zagotoviti mi kot pogodbeni partnerji katarske vojske, v nadaljevanju je vse odvisno od odločitve njihove vojske, ali bodo poslovni model širili. Sam npr. sem njihov pogodbeni partner od januarja letos za eno leto z možnostjo podaljšanja pogodbe.«
Kako ste se sicer navadili na življenje v Dohi?
»Sem v hotelu in bom ostal v hotelu, ker mi tako ustreza. Nekateri gredo v stanovanja, si uredijo življenje čisto po svoje. Življenje v Dohi je raznoliko in pestro. Delovna zakonodaja je zelo pozitivna in mislim, da se v določenih stvareh Katarcem dela velika škoda oz. meče slabo luč na njihovo delovno in vso drugo zakonodajo, ki jo bolj zlorabljajo tujci, tuje firme, ki tam delajo in zaposlujejo ljudi iz Indije, Filipinov, Pakistana. Tuje firme so tiste, ki nižajo stroške dela, imajo slabe pogoje dela ...«
Kaj konkretno ste mislili s pozitivno zakonodajo?
»Imamo petdnevni delovni teden, dela se maksimalno osem ur na dan, nadure so plačane. Vmes je odmor za kosilo, tudi za molitev je predviden čas po zakonu. Poznam kar nekaj evropskih zakonodaj in prav tako že katarsko, za katero lahko rečem, da je na nivoju nekaj socialnih držav, ki so še v Evropi. Veliko sodelujem z vladnimi organizacijami, ministrstvi, zato bolj podrobno spoznavam zanimivost tega sistema. Katarci kot domačini oz. tamkajšnji državljani so maksimalno zaščiteni in imajo tudi privilegiran položaj v svoji državi. Ker je to njihova država. Seveda je država tudi versko vodena. Obstaja kodeks, ki ga je pripravila katarska vlada. Če si spoštljiv, primerno oblečen, če spoštuješ njihove običaje, da ne širiš nekih svojih idej oz. pogledov na svet, so Katarci maksimalno prijazni, želijo pomagati, so kooperativni.«
Nazaj na šport ... Pri televizijskih prenosih gledalec dobi občutek, da jim manjka gledalcev v dvoranah?
»Zakaj vedno stavek postavimo tako, da 'jim manjka gledalcev'? Saj se trudijo in trudili so se narediti vzdušje na svetovnem rokometnem prvenstvu že na predtekmovanjih. Dvorane so predimenzionirane za predkvalifikacijska tekmovanja, ampak isto se je dogajalo pri svetovnem prvenstvu v skvošu ... Ko pride do končnic tekmovanj, so bile dvorane, ki so zares ogromne, skoraj vedno polne. Vlečejo pa imena .... takoj ko sta na tenisu izpadla Đokovič in Nadal, je zanimanje za ogled padlo za 50 odstotkov. Vleče najboljše od najboljših. Zgradijo pa vse tisto, kar hočejo. Zgradili so vrhunsko igrišče za golf sredi puščave na obrobju Dohe. Januarja se odvija Doha open, na katerega pridejo najboljši golfisti iz celega sveta. Tudi organizacija je vrhunska, ker povsod hočejo dokazati, da to lahko naredijo in zmorejo narediti. Za kvaliteto imajo običajno skoraj neomejena finančna sredstva, vsaj tak občutek imam. Vse, kar naredijo, pa ni za to, ker denar mečejo stran, ampak iz vsega naredijo ogromen posel. Obiščem tudi kakšno tekmo državnega nogometnega prvenstva, da vidim te ogromne stadione, ki jih gradijo za svetovno nogometno prvenstvo.«