Kjer poldan zvoni ob enajstih
Najin spomladanski potep po cestah v premeru 500 km od Linhartovega mesta se je uresničil, čeprav je Michelin pokazal 500 + 1 km. A žal drugo največje češko mesto za sprejem ni pripravilo modrega neba, ampak sitnobo dežnih kapljic. Pa kaj! Ne bova rinila na Špilberk, trdnjavo na 260 m visokem griču, ki je podobo spreminjala skozi stoletja, da bi se zdaj prelevila v muzej mesta Brno. Svojo mogočnost je zadobila v baroku in postala zloglasna ječa, ki so ji v dobi avstro-ogrske monarhije pravili tudi najokrutnejša »ječa narodov«. Tu so bili zvečine politični zaporniki. Med njimi je bil tudi italijanski domoljub, borec za enotno Italijo, pisatelj Silvio Pellico. Ko so ga 1830 po šestih letih izpustili, je napisal pretresljivo delo Moje ječe, ki je zaslovelo v Evropi. Slovenci smo dobili prvi prevod 1895 … A ker vrabcem dež ne škodi, sva iz podzemnih labirintov, kjer je na ogled del mestne zgodovine, prišla na Zelný trh (Zeljni trg). O lepem, živahnem, študentskem Brnu je spleteno kar nekaj legend. Letos je 6. marca minilo 370 let, odkar se je švedski general Linnard Torstenson v tridesetletni vojni 1645. pridušal, da bo na poti do Dunaja zavzel Brno. Napadalcev je bilo veliko več kot že izčrpanih branilcev. Obleganje se je zavleklo v avgust, ko je pred odločilno bitko Torstenson rekel: »… če naslednji dan do poldne ne zavzamemo mesta in trdnjave, se umaknem.« Obleganje se je spremenilo v sodni dan, ko je stari pritrkovalec v stolpu cerkve sv. Petra zgroženo strmel v ognjeni boj in se v molitvi domislil … Zvonjava je odmevala pod nebo. Branilci in napadalci so šteli udarce: poldan … In general Torstenson je ukazal umik. Mesto spoštuje tradicijo: tu je ob enajstih dvanajst! … Greva k Sherlocku Holmesu, v pivnico, ki bi bila ob boljši strežbi prav prijetna … Po aromatičnem pivu se zdi mesto kot obledela stara fotografija, bleščeča v dežju.
Vloženi hermelin
(To ni vložena podlasica, ampak mehki češki sir z imenom te živalce.)
Nakládaný hermelín
Za 6 oseb potrebujemo: 6 kosov, trikotnikov hermelina; če ga ni dobiti, je najboljši približek camembert v hlebčku, 2 stroka česna, 150 g čebule, 1 žlica mešanice za žar, pol do en rdeč feferon, 1 žlico paradižnikove mezge, 2 žlici nepekočega ajvarja, 150 ml repičnega olja, 10 poprovih zrn, 6 brinovih zrn, 2 lovorova lista, en par rokavic za enkratno rabo.
Prerežemo feferon, mu odstranimo peščice in ga narežemo na kockice. Česen dobro stremo. Čebulo zrežemo na kolobarčke. Zmešamo mezgo, ajvar, feferon, česen in začimbo za žar. Sir razrežemo na trikotnike, zarežemo v vsakega žepek in vložimo vanj začimbno mešanico. V primeren kozarec damo na dno malce olja, poper, piment in lovor, nato polovico čebule in polovico sirovih trikotnikov, nato prelijemo z oljem, vložimo drugo polovico čebule, nekaj je prihranimo za vrhnjo plast, in sira. Na vrh enakomerno razporedimo čebulo in zalijemo z oljem toliko, da je vse prekrito. Kozarec postavimo za pet dni v hladilnik. Imenitno se poda k vsem vrstam piva, še posebej močnim.