Plačilni razred isti, cena drugačna

Cene vrtcev se od občine do občine precej razlikujejo, prav tako pa tudi zneski na položnicah staršev. Ekonomska cena za prvo starostno obdobje je v Železnikih denimo skoraj 90 evrov nižja kot v Kamniku.

Kranj – Cene programov v vrtcih se med posameznimi občinami precej razlikujejo, posledično pa tudi zneski, ki jih morajo plačati starši, pa čeprav so z odločbo centra za socialno delo uvrščeni v isti plačilni razred. V Železnikih na primer starši v najvišjem plačilnem razredu (77 odstotkov cene programa) za malčka v jaslih odštejejo 298 evrov, v Kamniku pa 366 evrov. Zakaj takšna razlika?

Vrtci cene izračunavajo v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen, pri čemer upoštevajo stroške dela, stroške materiala in storitev ter stroške živil za otroke. Kot pravi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž, mora vrtec upoštevati tudi Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti, ki »pa omogoča ustanoviteljici, da se odloči, da v cene vračuna tudi kaj, česar drugi vrtci morda nimajo, recimo obogatitvene programe, drugačen poslovalni čas vrtca, posebej financiran dodatni nakup didaktike, športnega pedagoga ... Cena programa mora zajemati celotno življenje in delo v posameznem vrtcu. Že samo to dejstvo je lahko razlog za razlike v cenah, ker imajo vrtci zaposlen različno star kader, z različnimi napredovanji itd. Majhne razlike lahko nastanejo tudi zaradi delovanja v različno starih stavbah. Največkrat pa nastajajo razlike zaradi načina financiranja, če občina ob cenah, torej ne s ceno, vrtcu zagotavlja potrebna sredstva po točno določenem namenu. Skupnost si je iz razloga, da bi bile cene pregledne in primerljive, vseskozi prizadevala za poenotenje in dosledno upoštevanje pravilnika o metodologiji.«

Na ceno najbolj vplivajo stroški kadra

»Večino cene oskrbnine gre na stroške kadra, mlajši kader, ki še ni napredoval na plačni lestvici, je na primer cenejši. Seveda svoje prispevajo tudi stroški obratovanja stavb, v katerih se izvaja predšolska dejavnost,« je nekaj razlogov za različne cene vrtcev naštel Milan Bohinec, ravnatelj OŠ Naklo. Nakelski vrtec, ki sodi pod okrilje šole, ima ta čas najnižjo ceno programa za drugo starostno obdobje na Gorenjskem (283 evrov), a se bo verjetno kmalu zvišala. »Odkar smo predšolsko dejavnost v Naklem preselili v nov, večji, modernejši vrtec, so se funkcionalni stroški dejavnosti, funkcionalni stroški objekta in stroški živil povečali, zato bomo na prvi občinski seji predlagali povečanje cene oskrbnine za vse programe,« je še dejal Bohinc.

Na Gorenjskem se ekonomske cene za otroke v jaslih začnejo pri 387 evrih v vrtcu pri OŠ Železniki (cena je nižja od 400 evrov še v štirih drugih gorenjskih občinah), medtem ko se v Vrtcu Antona Medveda v Kamniku povzpne na 475 evrov. Cene za drugo starostno obdobje se v večini občin gibajo med 300 in 340 evri, najvišja pa je zopet v kamniškem vrtcu – 369 evrov.

Šolski vrtci so v prednosti

»Vrtec Antona Medveda Kamnik se razlikuje od drugih vrtcev predvsem po dveh stvareh, ki posledično vplivata na cene programov. Imamo 55 oddelkov in 14 enot, torej v povprečju 3,92 oddelka na enoto, kar pomeni veliko razpršenost, ki dviguje cene programov. Zaradi razpršenosti imamo kar sedem kuhinj, kljub temu pa nimamo kapacitet, da bi vsem otrokom pripravljali obroke v teh kuhinjah, zato del obrokov tudi kupujemo,« je pojasnila računovodja Vesna Jeglič Mandeljc.

In kako jim v Železnikih uspeva dosegati najnižjo ceno za jasli na Gorenjskem? Ravnatelj OŠ Železniki Franc Rant meni, da na višino cen najbolj vpliva organiziranost delovanja vrtca: »Pri tem so vrtci, ki so organizacijske enote osnovnih šol, nekoliko v prednosti, saj precejšen del vodenja opravimo ravnatelji, ki plače ne prejemamo iz cen programov. Poleg tega je možno v določeni meri kombinirati tudi druge skupne službe, na primer kuhinjo. Tudi izkoriščenost prostora je lahko večja, če v isti stavbi delujeta šola in vrtec. Racionalna organizacija na tem področju prinese znatne prihranke pri stroških dela in materialnih stroških. Poleg tega imamo oddelke v prvem starostnem obdobju povsem zapolnjene, vključno z za dva otroka povečanim normativom, kar dodatno vpliva na nižjo ceno za dobrih devet odstotkov.«

Pogoji bi morali biti za vse enaki

Starši so v neenakem položaju tudi zato, ker v nekaterih občinah priznavajo dodatne olajšave, denimo za stalno prebivališče v občini, kjer se nahaja vrtec, prav tako pa ponekod pri izračunu cen vrtca upoštevajo stanovanjske kredite. Po dostopnih podatkih je bilo leta 2013 v Sloveniji štirinajst občin, ki so kot olajšavo priznavale stanovanjski kredit, med njimi pa ni bilo gorenjskih.

Na Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije poudarjajo, da bi morali biti pogoji in pravila pri plačilu vrtcev enaki za vse državljane, ne glede na to, v kateri občini prebivajo, in da bi taka vprašanja morala biti rešena na državni ravni, in ne na občinski. »Različna merila pomenijo tudi različno obravnavo staršev. Gre predvsem za mlade družine, ki si šele ustvarjajo eksistenco, ponavadi njihovi prihodki niso visoki in obremenitev tako s stanovanjskim kreditom kot s stroškom vrtca zajema znaten del sredstev družine, zato bi bilo prav, da so izhodiščni pogoji enaki za vse, torej da zajemajo prihodke na enak način in da se olajšave omogoči vsem,« meni sekretarka skupnosti Darja Kuzmanič Korva.