Arhitektura za zemljo in oblake

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 20. marec 2015 / 09:11

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost so včeraj zvečer odprli razstavo del arhitekta Cirila Oblaka, nagrajenca Prešernovega sklada za leto 1975. Razstavo dopolnjuje izbor likovnih del tridesetih Prešernovih nagrajencev iz zbirke Aerodroma Ljubljana.

Kranj – Tokrat se prvič v desetletni zgodovini Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost predstavlja arhitekt. Prva razstava v novem ciklu predstavitev arhitektov in oblikovalcev Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada prikazuje z nagrado Prešernovega sklada leta 1975 nagrajeno arhitekturo letališke stavbe na Brniku arhitekta Cirila Oblaka, dovolj znanega v svojem domačem gorenjskem in še posebno kranjskem okolju. Ciril Oblak je nagrado prejel za prenovo in adaptacijo letališke zgradbe na Brniku, s sodelavcem Fedjo Klavora pa za tovarniško stavbo Gorenjskih oblačil. Razstava je v nadstropju dopolnjena z izborom likovnih del tridesetih Prešernovih nagrajencev iz zbirke Aerodroma Ljubljana. Izbor del slovenske likovne umetnosti se začenja z imeni, kot so Karel Putrih, Zoran Mušič, Veno Pilon, Gojmir Anton Kos, Božidar Jakac, Riko Debenjak, France Mihelič, Maksim Sedej, Marij Pregelj, Stane Kregar, Gabrijel Stupica, Lojze Spacal, in nadaljuje s številnimi mlajšimi umetniki.

V pritličju se najprej srečamo z Oblakovimi arhitekturnimi dosežki. Seveda sta v ospredju oba projekta, za katera je prejel nagrado Prešernovega sklada. Predstavitev svojega dela na temo stavbe Aerodroma Brnik je Oblak razdelil na dva dela, na realiziranega in na nerealiziranega. »V začetku sedemdesetih let sem dobil nalogo adaptacije pristaniške stavbe za pet let, potem pa naj bi bil objekt spremenjen v regalno skladišče. Zato sem pri arhitekturni zasnovi dobil precej proste roke. Zaslutil sem, da bodo v prihodnje širili stavbo z manjšimi investicijami, zato sem predlagal modularno gradnjo z dodajanjem volumenskih modulov in kasneje je stavba prišla do velikosti, kakršna je danes, ko so ji leta 2007 dodali še nadzidavo,« se spominja Ciril Oblak in v duhovitem tonu doda, da se je njegova naloga prenove stavbe s petih podaljšala na skoraj štirideset let in še vedno funkcionira. Predstavljene so fotografije obstoječe stavbe tako v notranjosti kot zunanjosti.

Ob tem so na ogled tudi prispevki iz drugih razstav od Ljubljane do Augsburga, na katerih je Oblak predstavljal svoja dela, razstavljeni pa so tudi nekateri prispevki in predlogi natečajev, na katerih je sodeloval. Zanimiv je njegov prispevek za natečaj za južni terminal, ki ga je dopolnil z razmišljanjem o prometni in železniški ureditvi med Brnikom, Kranjem in Ljubljano iz leta 2014. »Kot vidite, se še vedno posredno ukvarjam z Brnikom, izrisal pa sem tudi predlog ureditve Slovenskega trga v Kranju s podzemnimi garažami pod mestom, ki je prav tako predstavljen na razstavi,« doda Oblak, ki – kljub temu da je upokojen – še vedno načrtuje, projektira in razmišlja o lepši podobi svojega mesta in okolice. V drugi sobi pritličja je predstavljen še drugi nagrajeni projekt objekta Gorenjskih oblačil in nekaterih drugih projektov od Paviljona NOB v Tržiču do kranjske Lekarne ...

»Poseben izziv zame je bil tudi ta, da sem letališko-pristaniško stavbo razumeval kot mesto v malem. Klubski prostor, tako imenovani VIP-salon, je poseben prostor, namenjen pomembnim gostom, ki prihajajo v Slovenijo. Zato se mi je zdelo smiselno vanjo vključiti razstavo likovnih del najpomembnejših slovenskih likovnikov,« je še povedal Oblak. Prav dela iz zbirke Aerodroma Brnik so tokrat na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev. In je kaj videti.