Prodali so pokvarjeno mleko

»V Združenju Frank ne pričakujemo in niti nočemo finančne pomoči države, zahtevamo pa pošteno odplačevanje kredita,« poudarja soustanoviteljica združenja Alja Pestar iz Kranja.

Kranj – V Sloveniji je po podatkih Banke Slovenije okoli 16 tisoč ljudi, ki imajo bančne kredite vezane na švicarski frank. Ti so se po januarski sprostitvi tečaja in enormnem skoku vrednosti franka znašli v bolj ali manj težki finančni situaciji. Približno desetina prizadetih kreditojemalcev, med njimi tudi več kot dvesto Gorenjcev, se je do zdaj že včlanilo v Združenje Frank, katerega soustanoviteljica je Kranjčanka Alja Pestar, s katero smo se pogovarjali o pereči problematiki.

Kako odgovarjate kritikam, da ste se kreditojemalci pri najemu kredita v švicarskih frankih zavedali valutnih tveganj, a so vas vseeno premamili ugodnejši kreditni pogoji, zato ste za nastale težave sami krivi?

»Seveda smo izbrali ugodnejše pogoje za kreditiranje, tega ne zanikamo. Delovali smo kot običajni potrošniki – med ponujenimi produkti smo izbrali tistega, ki se nam je zdel bolj primeren oziroma so nam ga kot takega predstavili na banki. Nikakor pa ni res, da smo bili seznanjeni z valutnim tveganjem, saj so banke intenzivno tržile te kredite in ob tem poudarjale, da gre za kredite z minimalnim valutnim tveganjem. 'Nakup' naših kreditov vam najlažje predstavim s primerjavo nakupa mleka. V trgovini izberemo tistega, ki nam ustreza, vendar tudi če kupimo najugodnejšega, pričakujemo, da bo mleko v embalaži nepokvarjeno. Enako smo pričakovali pri svojih kreditih, vendar so nam banke prodale 'pokvarjeno mleko', saj so se zavedale dejstva, da so naši krediti visoko tvegani in popolnoma neprimerni za trženje nepoučenim fizičnim osebam.«

Ali svetujete konverzijo posojil v evre?

»Najprej moram poudariti, da je bilo Združenje Frank ustanovljeno predvsem za izboljšanje pravic in zaščito potrošnikov kreditojemalcev. Naše delo ni svetovanje v posameznih primerih, saj so primeri in finančne situacije posameznikov tako različne, da si tega enostavno ne moremo dovoliti. Naš cilj je, da čim bolj korektno predstavimo kreditojemalcem vse vidike ponujenih možnosti. Naše mnenje glede konverzije je, da v tem primeru komitent absorbira vso škodo, saj je potreben najem novega kredita v evrih, torej se prične plačevanje zopet z ničle. Naše glavnice se namreč tudi po osmih letih odplačevanja posojila niso znižale, ampak so danes še celo višje kot na začetku. Konverzija pomeni dodaten zaslužek banke in še večjo izgubo kreditojemalca, zato je ena najmanj ugodnih možnosti. Poleg tega pa bistveno poslabša možnosti v morebitnem sodnem sporu. Odločitev za ali proti konverziji pa mora biti v vsakem primeru stvar odločitve posameznika.«

Razmišljate morda o kolektivni tožbi?

»Kolektivna tožba v Sloveniji ni mogoča, zato bomo tožbe vlagali samostojno. Prve tožbe so bile že vložene.«

Kako ocenjujete dosedanje odzive vlade in bank pri reševanju problema?

»Odziv vlade, ki bi se kot prva morala zavzemati za spoštovanje pravne države, se nam zdi popolnoma neprimeren, saj je jasno, da je bilo pri trženju kreditov v frankih oziroma pri kreditih z valutno klavzulo kršenih več zakonov. Dosedanje ravnanje bank pa pomeni dodatno služenje in izkoriščanje šibkejših, saj jim vse ponujene možnosti prinašajo le še dodaten zaslužek, nas pa potiskajo še v bolj neenakopraven položaj. Pri svojih zahtevah ne bomo popuščali in dokazali bomo, da je šlo za namerno zavajanje s strani bank.«

Kaj torej predlaga Združenje Frank?

»Edini naš sprejemljiv predlog je konverzija kreditov na dan sklenitve pogodbe. V Združenju Frank ne pričakujemo in niti nočemo finančne pomoči s strani države. Naš cilj je pošteno odplačevanje kredita pod pričakovanimi pogoji, kar pomeni vračilo glavnice skupaj z dogovorjenimi obrestmi. Nikakor pa se ne strinjamo z oderuštvom in zavajanjem s strani bank, ki so izkoristile naše nezadostno poznavanje situacije.«