V izogib pozidavam zelenic ...

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / sreda, 18. marec 2015 / 11:14

K stavbam sodijo tudi funkcionalna oziroma po novem pripadajoča zemljišča, a marsikje tega še nimajo urejenega. Lastnike stanovanj namreč k temu ne zavezujejo nikakršni roki.

Kranj – Za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi se v Kranju marsikdo odloči tudi na podlagi slabih izkušenj s pozidavo zelenice v Mrakovi ulici, kjer so imeli stanovalci urejeno lastništvo stanovanj in zemljišča pod stavbo, nerešeno pa je bilo vprašanje pripadajočega zemljišča. Zato je zasebnik na ozki zelenici med dvema blokoma začel graditi vrstne hiše. Temu se je mogoče izogniti z določitvijo pripadajočih zemljišč, za kar pa morajo pobudo podati etažni lastniki sami. »Ker gre pogosto za reševanje neurejenih zemljišč v celotnih soseskah, ki so se gradile po zazidalnih načrtih, v okviru katerih je nemogoče posamično reševati problematiko pripadajočih zemljišč, podjetje Domplan v sodelovanju z lastniki in občino pripravlja celovite strokovne prostorske podlage in izmere za določitev pripadajočih zemljišč in zemljišč v javno korist,« so pojasnili v družbi Domplan, ki ima v upravljanju 540 stavb oziroma hiš.

Ta čas imajo pri Domplanu na sodišču vloženih 19 predlogov za določitev pripadajočih zemljišč oziroma za 47 vhodov, za pet stavb oziroma 12 vhodov pa so že pridobili tudi tri sklepe sodišča o določitvi pripadajočih zemljišč na podlagi zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Postopek za določitev pripadajočega zemljišča obsega pridobitev, pregled in analizo prostorskih aktov in upravnih dovoljenj, izdelavo geodetskega načrta obstoječega stanja zemljišča s certifikatom, izdelavo predloga načrta pripadajočega zemljišča ter pripravo in vložitev vloge za začetek postopka na sodišču. »Po pridobitvi sklepa sodišča o določitvi pripadajočega zemljišča k posamezni stavbi to postane solastnina vseh etažnih lastnikov in predstavlja skupni del k posamezni stavbi,« so razložili pri Domplanu in dodali, da potem tako za upravljanje kot za vzdrževanje takih zemljišč veljajo enaka določila kot za upravljanje in vzdrževanje skupnih delov v stavbi. »Res se s tem na solastnike prenese skrb za vzdrževanje in s tem povezane stroške, a to odtehta lastninska pravica na zemljišču, povezana z odločanjem in varnostjo uporabe tega zemljišča. Predvsem se s tem prepreči možnost odtujitve ter neustrezne zazidave ali rabe zemljišča in podobno.«

V postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi se kot pripadajoče zemljišče določi tisti del zemljiške parcele, na kateri stavba stoji in ki je neposredno namenjen za redno rabo stavbe. »Za zemljišče, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe v smislu prejšnjega stavka se šteje zemljišče, ki je bilo kot tako načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali v drugih upravnih aktih, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče,« so razložili pri Domplanu in dodali, da v primeru, če pripadajočega zemljišča na tak način ni mogoče ugotoviti, ga določi sodišče, ki upošteva vse okoliščine primera. Pri tem se upošteva zlasti tisto zemljišče, ki predstavlja dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in podobno, preteklo redno rabo zemljišča ter merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki v času odločanja sodišča veljajo na območju, kjer zemljišče leži.