Ohranjanje kulturne dediščine: Anja Jerin, Mojca Šifrer Bulovec, Jana Mlakar, Bojana Rogelj Škafar in Nena Židov v Galeriji Ivana Groharja / Foto: arhiv razstave (Jože Štukl)

Umetnost cvetja

V Groharjevi galeriji v Škofji Loki so odprli zanimivo razstavo Tradicionalno izdelovanje papirnatih rož.

V zadnjih desetletjih se je ponovno revitaliziralo tradicionalno izdelovanje papirnatih rož. Na razstavi so na ogled izdelki, ki so jih v Register žive kulturne dediščine evidentirali pod enoto Izdelovanje papirnatih rož, predstavljeni pa so tudi predmeti iz papirnatih rož, ki so bili v rabi ob raznih šegah, hrani pa jih Slovenski etnografski muzej. Po nagovoru direktorice Loškega muzeja Jane Mlakar je o izdelovanju papirnatih rož spregovorila tudi direktorica Slovenskega etnografskega muzeja Bojana Rogelj Škafar. Tovrstno veščino na Loškem je predstavila kustosinja Mojca Šifrer Bulovec, ki je poleg Nene Židov in Anje Jerin sooblikovala razstavo.

Gre za veščino, ki je nastala iz potrebe po trajnejši okrasitvi ali obeleženju pomembnega, svečanega dogodka. Zaradi obstojnosti, ki jih imajo papirnate cvetlice v primerjavi z naravnim cvetjem, zlasti pa zaradi pomanjkanja naravnega cvetja v obdobjih zmanjšane letne vegetacije, je bilo izdelovanje papirnatih rož močno razširjeno tudi na Slovenskem. Umetno cvetje so na Loškem verjetno začeli izdelovati v nunskem samostanu v Škofji Loki. Loške klarise so zlasti v prvi polovici 18. stoletja voščene kipce Jezusa in Božjepotne Marije krasile z umetnimi rožami. S tem delom so po letu 1782 nadaljevale uršulinke. Sredi 19. stoletja sta v mestu delovali dve cvetličarski mojstrici, ki sta tudi okraševali nabožne slike in voščene kipce ter izdelovali venčke in šopke za razne priložnosti. Loško območje je bilo še posebno poznano po svatbenih pogačah in malih kruhkih, okrašenih z umetnimi rožami. Zadnja mojstrica te obrti je bila Marija Rupar (1867–1953) iz Škofje Loke. Umetne rože so izdelovali iz blaga, papirja ali voska, redkeje iz peres. Izdelovanje cvetja iz krep papirja je bilo za nekatere ženske tudi pomembna domača obrt. Na Žirovskem in v Železnikih umetne rože tudi klekljajo. Razstava bo na ogled do 29. marca.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 17. avgust 2008 / 07:00

Proti jutrišnjemu dnevu

Zgodba o Olgi, ki je še zmeraj tujka v lastnem domu

Objavljeno na isti dan


Kranj / nedelja, 6. maj 2007 / 07:00

Že drugič so pomagali

Lani so na Srednji trgovski šoli v Kranju prvič izpeljali dobrodelno akcijo Radi bi pomagali, letos aprila jo je ponovila že druga generacija dijakinj.

Splošno / nedelja, 6. maj 2007 / 07:00

Nova igralnica v vrtcu Čirče

V začetku aprila so se otroci in vzgojiteljice v vrtcu Čirče razveselili nove igralnice. S tem so se pogoji zanje korenito izboljšali. Kot je pojasnila vodja vrtca Jana Teran, s...

Splošno / nedelja, 6. maj 2007 / 07:00

Nov znak: Kranj odprto mesto Evropi

Predsednica Komisije za sodelovanje Mestne občine Kranj ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji Irena Oman je na aprilski seji mestnega sveta predstavila znak in slogan za čas p...

Splošno / nedelja, 6. maj 2007 / 07:00

Svetniške iskrice

Stane Boštjančič, SD: »Na zelo smešnem sestanku sem bil, ki ga je župan sklical za novo Osrednjo knjižnico Kranj. Župana Damijana Perneta ni bilo, da bi vodil sestanek,...

Kranj / nedelja, 6. maj 2007 / 07:00

Ali nadzoruje sebe

Mestni svetniki so razpravljali o nezdružljivosti funkcij, pod drobnogled so vzeli Štefana Kadoiča.