Ohranjanje kulturne dediščine: Anja Jerin, Mojca Šifrer Bulovec, Jana Mlakar, Bojana Rogelj Škafar in Nena Židov v Galeriji Ivana Groharja / Foto: arhiv razstave (Jože Štukl)

Umetnost cvetja

V Groharjevi galeriji v Škofji Loki so odprli zanimivo razstavo Tradicionalno izdelovanje papirnatih rož.

V zadnjih desetletjih se je ponovno revitaliziralo tradicionalno izdelovanje papirnatih rož. Na razstavi so na ogled izdelki, ki so jih v Register žive kulturne dediščine evidentirali pod enoto Izdelovanje papirnatih rož, predstavljeni pa so tudi predmeti iz papirnatih rož, ki so bili v rabi ob raznih šegah, hrani pa jih Slovenski etnografski muzej. Po nagovoru direktorice Loškega muzeja Jane Mlakar je o izdelovanju papirnatih rož spregovorila tudi direktorica Slovenskega etnografskega muzeja Bojana Rogelj Škafar. Tovrstno veščino na Loškem je predstavila kustosinja Mojca Šifrer Bulovec, ki je poleg Nene Židov in Anje Jerin sooblikovala razstavo.

Gre za veščino, ki je nastala iz potrebe po trajnejši okrasitvi ali obeleženju pomembnega, svečanega dogodka. Zaradi obstojnosti, ki jih imajo papirnate cvetlice v primerjavi z naravnim cvetjem, zlasti pa zaradi pomanjkanja naravnega cvetja v obdobjih zmanjšane letne vegetacije, je bilo izdelovanje papirnatih rož močno razširjeno tudi na Slovenskem. Umetno cvetje so na Loškem verjetno začeli izdelovati v nunskem samostanu v Škofji Loki. Loške klarise so zlasti v prvi polovici 18. stoletja voščene kipce Jezusa in Božjepotne Marije krasile z umetnimi rožami. S tem delom so po letu 1782 nadaljevale uršulinke. Sredi 19. stoletja sta v mestu delovali dve cvetličarski mojstrici, ki sta tudi okraševali nabožne slike in voščene kipce ter izdelovali venčke in šopke za razne priložnosti. Loško območje je bilo še posebno poznano po svatbenih pogačah in malih kruhkih, okrašenih z umetnimi rožami. Zadnja mojstrica te obrti je bila Marija Rupar (1867–1953) iz Škofje Loke. Umetne rože so izdelovali iz blaga, papirja ali voska, redkeje iz peres. Izdelovanje cvetja iz krep papirja je bilo za nekatere ženske tudi pomembna domača obrt. Na Žirovskem in v Železnikih umetne rože tudi klekljajo. Razstava bo na ogled do 29. marca.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 9. julij 2017 / 12:32

Ko bom odšla, bom za zmeraj

»Tam, na psihiatriji, sem pristala iz enega samega razloga: avto mi je do smrti povozil psičko, ki mi je nudila edino zadovoljstvo in zatočišče. Spominjam se, da se mi je, ko smo jo zagrebli, do ko...

Objavljeno na isti dan


Kultura / sreda, 15. september 2021 / 16:36

Od Pesmi upora do Našega skladišča

Gledališče Toneta Čufarja vabi v aBONma. Letos je gledališki in glasbeni abonma, oba z zanimivim programom za različne okuse, mogoče plačati tudi z bonom.

Kranjska Gora / sreda, 15. september 2021 / 16:35

Dom Valentina Staniča z novo vremensko postajo

Mojstrana – Ekipa Fakultete za strojništvo, Univerze v Ljubljani, je v okviru projekta LIFE SustainHuts na Dom Valentina Staniča pod Triglavom, ki stoji 2332 metrov nad morjem, namestila vremensko...

Razvedrilo / sreda, 15. september 2021 / 16:34

Niso bili le sošolci, bili so prijatelji

Po petdesetih letih so se prvič srečali nekdanji sošolci in sošolke, ki so osnovnošolsko izobrazbo sklenili v šolskem letu 1970–1971 na Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor.

Tržič / sreda, 15. september 2021 / 16:33

Zahvalili so se jim s priznanji

Tržič – Društvo upokojencev (DU) Tržič že dobrih deset let izvaja projekt Starejši za starejše, kjer prostovoljci ugotavljajo, da je kar precej občanov, ki komaj shajajo s svojimi pokojninami. Druš...

Jezersko / sreda, 15. september 2021 / 15:35

Spomin je še vedno živ

Osrednja slovesnost ob počastitvi praznika Občine Jezersko je tokrat minila v duhu tridesetletnice samostojnosti Slovenije.