Ohranjanje kulturne dediščine: Anja Jerin, Mojca Šifrer Bulovec, Jana Mlakar, Bojana Rogelj Škafar in Nena Židov v Galeriji Ivana Groharja / Foto: arhiv razstave (Jože Štukl)

Umetnost cvetja

V Groharjevi galeriji v Škofji Loki so odprli zanimivo razstavo Tradicionalno izdelovanje papirnatih rož.

V zadnjih desetletjih se je ponovno revitaliziralo tradicionalno izdelovanje papirnatih rož. Na razstavi so na ogled izdelki, ki so jih v Register žive kulturne dediščine evidentirali pod enoto Izdelovanje papirnatih rož, predstavljeni pa so tudi predmeti iz papirnatih rož, ki so bili v rabi ob raznih šegah, hrani pa jih Slovenski etnografski muzej. Po nagovoru direktorice Loškega muzeja Jane Mlakar je o izdelovanju papirnatih rož spregovorila tudi direktorica Slovenskega etnografskega muzeja Bojana Rogelj Škafar. Tovrstno veščino na Loškem je predstavila kustosinja Mojca Šifrer Bulovec, ki je poleg Nene Židov in Anje Jerin sooblikovala razstavo.

Gre za veščino, ki je nastala iz potrebe po trajnejši okrasitvi ali obeleženju pomembnega, svečanega dogodka. Zaradi obstojnosti, ki jih imajo papirnate cvetlice v primerjavi z naravnim cvetjem, zlasti pa zaradi pomanjkanja naravnega cvetja v obdobjih zmanjšane letne vegetacije, je bilo izdelovanje papirnatih rož močno razširjeno tudi na Slovenskem. Umetno cvetje so na Loškem verjetno začeli izdelovati v nunskem samostanu v Škofji Loki. Loške klarise so zlasti v prvi polovici 18. stoletja voščene kipce Jezusa in Božjepotne Marije krasile z umetnimi rožami. S tem delom so po letu 1782 nadaljevale uršulinke. Sredi 19. stoletja sta v mestu delovali dve cvetličarski mojstrici, ki sta tudi okraševali nabožne slike in voščene kipce ter izdelovali venčke in šopke za razne priložnosti. Loško območje je bilo še posebno poznano po svatbenih pogačah in malih kruhkih, okrašenih z umetnimi rožami. Zadnja mojstrica te obrti je bila Marija Rupar (1867–1953) iz Škofje Loke. Umetne rože so izdelovali iz blaga, papirja ali voska, redkeje iz peres. Izdelovanje cvetja iz krep papirja je bilo za nekatere ženske tudi pomembna domača obrt. Na Žirovskem in v Železnikih umetne rože tudi klekljajo. Razstava bo na ogled do 29. marca.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 26. april 2016 / 12:49

Jutri kolesarski kriterij v Šenčurju

Šenčur – V sredo, 27. aprila, Kolesarsko društvo Šenčur že osemnajstič zapored organizirali kolesarski kriterij za VN Šenčurja. Dirka se bo začela ob 15. uri v centru Šenčurja. Dolžina kroga je 1,3...

Objavljeno na isti dan


Šport / / 15:08

Nova sezona za športne plezalce

Prva letošnja tekma za svetovni pokal v športnem plezanju bo čez nekaj dni na Kitajskem, konec avgusta bo evropsko prvenstvo v Švici, vrhunec sezone pa bodo poletne olimpijske igre, kamor je trenutno...

Kultura / / 15:07

Uspešna zborovska pomlad

Pred tednom dni sta na zborovskem tekmovanju v Bratislavi nastopila dva zbora pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Mešani mladinski zbor Gimnazije Škofja Loka je postal zmagovalec celotnega tekmovanja,...

Škofja Loka / / 15:04

Ograjo bodo naposled popravili

Zminec – Na koncu vasi Zminec iz smeri Škofje Loke proti Gorenji vasi se je septembra lani zgodila prometna nesreča, v kateri je bil poškodovan del obcestne jeklene varnostne ograje. Ker gre za gla...

Zanimivosti / / 14:53

Mož, ki je izumil amoksiklav in omeprazol

Bojan Kofler je človek, ki je vodilnim v svetovnih farmacevtskih družbah naredil nemalo sivih las. Originalna rešitev za antibiotik amoksiklav ga je sicer prešinila takrat, ko ni bil v službi v Leku,...

Rekreacija / / 14:49

Vzletišče za padalce

Skozno (671 m n. m.) in Kopitnik (929 m n. m.) – Obisk naravnega okna, jame in mostu. Kaverna iz časa prve svetovne vojne. Južni obronki Trnovskega gozda.