Skok v zimsko kopel

Zimski oviratlon dohiteva poletnega

Skoraj petsto oviratlonk in oviratloncev je na Pokljuki doživelo oviratlonsko zimsko pravljico.

Rudno polje – Na trikilometrski progi, ki so jo morali preteči dvakrat, je oviratlonce poleg snega pričakalo devet ovir, ki jih je zaznamovalo plezanje, nošenje, plazenje, vzpenjanje, poskakovanje, sankanje, soočanje s podzemnim tunelom, za piko na i pa skok v Arktično kopel. In kot se za osmi marec spodobi – vrtnica, ki so se je ob dnevu žena v cilju razveselile oviratlonke.

Že po nekaj sto metrih so na Pokljuškem prelazu preverjali svoje plezalne sposobnosti: dober odriv, še boljši oprijem in stena je bila premagana. Sledila je preizkušnja moči in stabilnosti – ali po oviratlonsko: nošenje štuporamo. Še ena takšnih zabavnejših ovir so bile cevi, skozi katere se je bilo treba splaziti, poznane kot Suhi in Vitki. Plazenje se je nadaljevalo tudi pri četrti oviri, poimenovani Po vseh 4. Nato je bil že skrajni čas za resen preizkus timskega duha in zato je bil Spolzki vzpon kot naročen – pri njem namreč brez prijateljske pomoči skorajda ni šlo. Po vzpenjanju so bili oviratlonci že ravno dovolj nabrušeni za preverjanje zbranosti in koordinacije, za kar je bil zimski Gumapark oziroma poskakovanje iz gume v gumo po strmini navzgor ravno pravšnji izziv. Vrhunec so organizatorji prihranili za zadnji del proge. Eno zagotovo najbolj nepozabnih doživetij je bilo sankanje, ki je bilo za udeležence popolno presenečenje, saj ga snovalci ovir v času priprav sploh niso razkrili, zato je bilo navdušenje in otroško veselje, ko so se oviratlonci s polivinilom pod zadnjo platjo spustili po hribčku v ciljno areno, še toliko pristnejše. Stopnjevanje napetosti se je nadaljevalo s spustom v pokljuško podzemlje, ki bi ga lahko poimenovali tudi podzemni disko predor. Glasna glasba in zvok motorne žage v rokah lika iz grozljivke sta oviratloncem po žilah pognala še dodatno dozo adrenalina. Arktična kopel, pika na i zimske oviratlonske izkušnje, je čakala na koncu. Po prihodu iz vodnih kadi pa se je večina strinjala, da je bila kopel še kako dobrodošla osvežitev. Sodeč po videnem, so vsi enakega mnenja – in sicer, da bo v bližnji prihodnosti zimski oviratlon po številu udeležencev ujel poletno preizkušnjo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 4. februar 2009 / 07:00

Ločani sezono nadaljujejo z novim trenerjem

Škofja Loka – Po končanem svetovnem prvenstvu na Hrvaškem, kjer so se naslova najboljših veselili Francozi, se bo ta konec tedna nadaljevalo tudi domače državno prvenstvo za mošk...

Objavljeno na isti dan


Tržič / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:49

Uničili klop pod jablano

Prijatelja Jure in Peter sta blizu stojišč za čebelje panje v Senožetih postavila klop za vsakogar, ki bi prišel tod mimo, da bi se lahko usedel, spočil in si nabral moči. Čez nekaj dni pa šok: klopi...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:43

Podobna letina žit kot lani

Pridelovalci žit pričakujejo podobno letino kot lani. Letos za razliko od preteklih let niso občutili suše.

Šport / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:41

Priprave z novim trenerjem

Smučarski tekači so uvodni del priprav na novo sezono opravili v Planici. Bili pa so tudi že na snegu na ledeniku Dachstein. Največja novost v ekipi je novi glavni trener, Italijan Stefano Sarraco.

Zanimivosti / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:08

Kaktus z več kot sto cvetovi

Naklo – Magda Štilec je potaknjenec kaktusa dobila od svoje mame pred mnogimi leti in zrasel je v mogočno rastlino. Ampak toliko živopisnih cvetov, kot jih ima letos, kaktus še ni imel. Magda Štile...

GG Plus / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:07

Pisal je poln energije in zanosa

»Nesi Andreju na Cankarjevo,« je Jasminu B. Frelihu po tem, ko je prebral njegov roman Na/pol, svetoval profesor na oddelku primerjalne književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani Tomo Virk. In ga j...