Fragmenti celote
Do 6. aprila bo v galeriji Kranjske hiše na ogled razstava umetniških del Miha Perčiča, ki ohranja smer vrhunske avtorske perspektive grafičnega ustvarjanja.
Vse od leta 2002, ko je Miha Perčič končal podiplomski študij na grafični specialki ALU v Ljubljani, s samostojnimi razstavami dokazuje, da so grafike popolnoma avtonomen medij sodobne umetnosti, ki je zmožen nagovoriti vsakogar. Avtor ostaja zvest klasičnim grafičnim tehnikam (litografija, jedkanica, rezervaš, akvatinta itd.). Grafike izdeluje v tehniki suhe igle, kar mu omogoča obvladovanje osnovne matrice na mnogo različnih načinov, vse od drobnih, pajčevinasto lahnih do materialno bolj občutenih vrezov na površino cinkove plošče.
Pri tokratni razstavi z naslovom Mikro-makro gre za izbor grafičnih podob s pogledom na panoramske abstraktne asociacije naravnega okolja ter povečane fragmente le-teh, ki izvirajo iz kadrov manjših grafičnih listov globokega tiska. “Miha Perčič je eden izmed redkih domačih ustvarjalcev, ki promovira in ohranja tradicionalno grafično produkcijo globokega tiska. Njegov način izražanja je zasnovan na kolažni tehniki in v iskanju izzivov z zanimivimi barvnimi, strukturnimi in sodobnimi kompozicijskimi poudarki. Z naključnimi in nasprotujočimi si organskimi in barvnokontrastnimi oblikami nastajajo prostorske iluzije naravnega okolja. Izhod išče v reciklaži starih matric, kar mu omogoča miselni izziv, študijsko resno delo, eksperimentiranje ter iskanje (ne)logičnih kreativnih zaključkov,” je avtorja predstavil umetnik Boge Dimovski. Perčičeva tehnika je kompleksna: gre za dvobarvne tonske odtise na papirju v tehniki globokega tiska, zasnovanega na kemičnem postopku strukturiranih matric, jedkanice in akvatinte, v kombinaciji z mehanskimi postopki suhe igle, slepega tiska in brusa. Drugi sklop digitalnih grafik predstavljajo samostojne kompozicije krožno oblikovanih cvetov v monokromni izvedbi, medtem ko avtorske digitalne fotografije zrcalijo izbrane povečane detajle iz posameznih grafičnih listov.
Nadaljevanje osmišljanja realnosti skozi umetniške stvaritve, ki poteka skozi avtorjevo naporno delo, doseže svoj cilj v subjektivaciji gledalca v točki, ko je le-ta zmožen misliti fragment kot radikalni konstitutivni element univerzuma in videti v celoti več kot le vsoto njenih delov.