Zimske počitnice bi morale biti še daljše

Ne le dva – tri tedne počitniških terminov bi si pozimi želeli turistični delavci v smučarskih središčih. Žičničarji pričakujejo več podpore in razumevanja države. Razmere so posebno težke za manjša smučišča.

Kranjska Gora – Enotedenski skupni termin zimskih počitnic za vso Slovenijo, ki ga je pred leti za nekaj sezon uvedel tedanji minister za šolstvo Igor Lukšič, je za smučišče v Kranjski Gori pomenil skoraj polmilijonsko izgubo prihodka. »Videti je, kot da od takrat naprej vsa slovenska smučišča poslujemo z večjimi ali manjšimi izgubami,« je povedala Klavdija Gomboc iz podjetja RTC Žičnice Kranjska Gora.

Termini zimskih počitnic so zdaj že tretjo sezono spet razdeljeni, tokrat med vzhodno in zahodno regijo. »Temu smo se prilagodili, smučarjev je več, a želeli bi si, da bi tudi v Sloveniji po vzoru sosednjih alpskih držav, ki na ta način pomagajo turističnemu gospodarstvu, počitniške termine po regijah raztegnili na tri tedne,« pravi Gombočeva in dodaja, da drugod smučarskim centrom pomagajo tudi s subvencijami v obliki podpor kvalitetnemu preživljanju prostega časa ter spodbujanju uvajanja dela učnega procesa na smučiščih. Ta lahko, pravi, predstavljajo nekakšno telovadnico na prostem in bi zato morala imeti poseben status, tako kot na primer drsališča in kopališča. »Ne prosimo za finančno podporo, temveč za ukrepe, ki nikogar nič ne stanejo, za gospodarstvo pa bi pomenili veliko spodbudo,« pravi Gombočeva. A dodaja, da gredo aktivnosti pogosteje v obratno smer.

»Ministrstvo šolam grozi z zmanjševanjem sredstev in normalno je, da ravnatelji začnejo stroške zmanjševati pri tako imenovanih nadstandardnih dejavnostih, to pa so športni dnevi in šole v naravi. Oboje sofinancirajo tudi starši, ki imajo, jasno, iz leta v leto manj denarja, zato je tudi otrok, ki smučajo na športnem dnevu ali si lahko privoščijo šolo v naravi, vedno manj.«

Posledica takšnih razmer je, opozarja Klavdija Gomboc, da se vsako leto zapre kakšno manjše smučišče, ki ne zmore več visokih obratovalnih stroškov. »Zavezani so enakim dragim tehničnim in obratovalnim zahtevam kot velika smučišča. Mi jih nekako zmorejo, oni nikakor ne.«

Tudi v Združenju slovenskih žičničarjev in Zbornici gorskih centrov opozarjajo, da bi za zagotavljanje večjega števila smučarjev potrebovali poslovno okolje, ki bi bilo bolj prijazno do upravljavcev, predvsem majhnih smučišč. »Prepričani smo, da lahko le delovanje velikega števila manjših lokalnih smučišč omogoči smučanje masi otrok, ki bo z zdravo rekreacijo na snegu nadaljevala tudi v zrelejšem obdobju življenja,« meni sekretar Združenja žičničarjev Danilo Brecelj. »Skrajni čas je, da začnemo reševati vprašanja izgradnje, vzdrževanja in obratovanja žičniške infrastrukture, ki nikjer v svetu ni prepuščena upravljavcem samim. Modeli v svetu so sicer različni, povsod pa sodeluje širša skupnost: država, pokrajina in lokalna skupnost.«

Tega se zavedajo tudi v Kranjski Gori, kjer so sicer eno redkih slovenskih smučišč s sodobno infrastrukturo, a imajo prav zaradi tega žičničarji velike težave s težkim bremenom bančnih dolgov, ki so posledica intenzivnega investiranja v preteklih letih. Župan Janez Hrovat zatrjuje, da je lokalna skupnost pripravljena podpreti žičničarje. »Še kako dobro spremljamo dogajanje na drugi strani hriba, v Bovcu, kjer so ostali brez smučišča. Tudi zato vemo, kako pomembne so žičnice za kraje, kakršna je Kranjska Gora, čeprav nismo usmerjeni le v zimski turizem.«

Kranjskogorski turistični delavci so sicer z vrhuncem letošnje zimske sezone, ki ga predstavlja prav termin zimskih šolskih počitnic, zadovoljni. Največjih hoteli so bili skoraj stoodstotno zasedeni, večinoma z domačimi gosti. Žičničarji se približujejo številki sto petdeset tisoč smučarjev, kar je bistveno bolje kot v lanski katastrofalno slabi sezoni, a še vedno manj kot na primer v sezoni 2012/2013, ki je bila s 168 tisoč smučarji boljša, a prav tako podpovprečna. »Da bi bila sezona normalna, Kranjska Gora potrebuje vsaj sto osemdeset tisoč smučarjev. Z vsem, kar je manj, ne moremo biti zadovoljni,« pravi Gombočeva. Pogoji za smučanje so za zdaj še dobri, zagotavljajo žičničarji in upajo, da bo tako vsaj še do konca meseca.