Več poudarka vzreji matic

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 7. marec 2015 / 09:43

Na Gorenjskem so v primerjavi z drugimi deli Slovenije razmere za čebelarjenje precej težje, naša regija pa je tako med najmanj medovitimi. Priložnosti se kažejo v vzreji matic in rezervnih čebeljih družin za prodajo ter razvoju čebelarskega turizma.

Breznica – Trinajst let po ustanovitvi Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske (ČZZG), predhodnice današnje Čebelarske zveze Gorenjske (ČZG), je v petek v dvorani na Breznici potekala okrogla miza z naslovom Gorenjsko čebelarstvo včeraj, danes in jutri. V imenu pobudnikov povezovanja gorenjskih čebelarjev jo je sklical Boštjan Noč, ki je bil tudi prvi predsednik ČZZG, od leta 2007 pa vodi Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS).

»Gorenjsko čebelarstvo je med seboj premalo povezano. Nujno je večje sodelovanje med čebelarskimi društvi in to ne glede na povezanost v Čebelarsko zvezo Gorenjske. Prav tako se je potrebno sprijazniti, da je Gorenjska med najmanj medovitimi območji v Sloveniji in da ne bo nikoli velikih donosov medu. Več poudarka bo treba dati vzreji matic in rezervnih družin – tudi za prodajo. Mogoče je izziv skupen nastop na trgu pri prodaji družin in matic. Priložnost je tudi v razvoju čebelarskega turizma. Izkoristiti moramo Antona Janšo, čebelarski muzej, Čebelarski dom v Škofji Loki, Plemenilno postajo Zelenica, čebelarski center Lesce in našo bogato tradicijo. Energijo je potrebno združiti v skupno dobro, samo v sodelovanju je pot k napredku,« je Noč razmišljal po okrogli mizi, na kateri se je zvrstilo trinajst govornikov.

Na Gorenjskem je okoli tisoč čebelarjev. Čebelarska zveza Gorenjske povezuje 15 od 23 gorenjskih čebelarskih društev, lani pa je imela vključenih 646 čebelarjev. »Ker je povezovanje v območno zvezo s strani čebelarskih društev prostovoljno, vsa društva na našem območju niso povezana v zvezo, še več – iz nje celo izstopajo, ker ne vidijo smisla ali pomena včlanitve,« je dejal predsednik ČZG Janko Sebastijan Stušek ter opozoril na nujnost reorganizacije in bolje opredeljenega statusa območne zveze, ker ta brez organizacijske moči in funkcionalne učinkovitosti ni smiselna in je zato nepotrebna.

Gorenjski čebelarji čebelarijo s približno 15 tisoč čebeljimi družinami, je povedala Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko pri ČZS: »Imamo sorazmerno majhna čebelarstva, saj je povprečno število čebeljih družin na čebelarja 14,7. Največja čebelarstva so v Pomurju, kjer imajo 25,7 čebelje družine na čebelarja, slovensko povprečje pa je 17,4. Le dobra dva odstotka gorenjskih čebelarjev ima več kot 50 čebeljih družin. Povprečno število čebeljih družin na sto hektarov je 7,7, v Sloveniji pa 9,5.«

V primerjavi z drugimi deli Slovenije so na Gorenjskem razmere za čebelarjenje precej slabše. Strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo pri ČZS dr. Peter Kozmus je pojasnil, da je poleg neugodnih vremenskih razmer, ki vplivajo na naravno prisotnost rastlin, pomembnih za pašo čebel, na Gorenjskem v primerjavi z drugimi regijami tudi bistveno manj kmetijskih površin in več gozdnih površin, a je razširjenost kostanja majhna, smreka pa ne medi tako dobro, kot bi si želeli, in je težko dostopna. »Donosi medu so tako na Gorenjskem slabši, saj je običajna ena paša in eno točenje medu, dosegate pa 16,8 kilograma medu na panj. V drugih regijah imajo več paš in najmanj dve točenji medu, zaradi česar dosegajo tudi do 24 kilogramov medu na panj,« je pojasnil Kozmus in dodal, da na Gorenjskem ekonomičnega čebelarjenja samo s pridelavo medu ne more biti. Čebelarjem zato predlaga prevažanje čebel v druga okolja, izdelavo različnih čebeljih pridelkov, veliko priložnost pa vidi v vzreji čebeljih družin za prodajo in matic: »Na tem področju imate dobre izkušnje in bogato zgodovino. Možnost imate tudi za vzrejo rodovniških matic, ki jih drugje v Sloveniji skorajda ni.«

Tudi dr. Janko Božič z biotehniške fakultete je poudaril velik pomen vzreje matic na tem območju, predvsem v smislu ohranjanja lokalnih ekotipov. Izpostavil je možnost vzpostavitve plamenišč v zaprtih alpskih dolinah in možnost sodelovanja s sosedi Avstrijci.