Najboljši v najslabšem stanju

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 4. marec 2015 / 08:50

Slovenska smučarija je na psu, ravno v obdobju, ko ji gre najbolje. Drugače napisano – slovenski smučarji niso bili nikoli tako uspešni in nikoli niso imeli tako prazne blagajne. To razumem tako, da bolj, ko so revni, bolje smučajo. A ni ravno tako preprosto. Tisti, ki zmagujejo, in teh je hvala bogu vsako sezono več, nimajo z denarjem nobenih težav. Težave imajo tisti, ki šele hočejo biti dobri. In zato bi naša smučarija utegnila biti ogrožena športna panoga. Zaslepljeni z uspehi najboljših smo spregledali, da so prišli tako na boben, da morajo nekateri športniki, če hočejo na svetovno prvenstvo, plačati sami!! In to še ni vse, samoplačniki sploh niso tako slabi. Ena samoplačnica je bila celo dvanajsta na svetu, druga pa sploh ne daleč od nje. Težko je smučati, če stalno razmišljaš, kje boš dobil denar za smučanje ... Denar, denar, denar – našega športa vladar. Še dobro, da smo jamranja o pomanjkanju finančnih sredstev že vajeni. Tudi, ko je denar bil, je bilo slišati, da ga je veliko premalo. Danes se vse moči usmerjajo v razmišljanja, kako našem športu finančno pomagati. Vendar razmišljanja ne pomagajo, to dobro vedo kulturniki, kajne? Treba je razumeti evropski in svetovni športni sistem financiranja športa in si priznati, da je čakanje na sponzorje potrata časa. Dobri rezultati športnikov niso več garancija za pridobitev sponzorjev, tega se športni delavci še ne zavedajo. V sodelovanju z Mediano, inštitutom za raziskovanje trga in medijev, organizatorji Sporto konference že od leta 2006 raziskujejo, katere športnice, športniki in športni klubi so v posameznem letu znamke z največjo vrednostjo v očeh javnosti. Sporto konferenca je vodilni dogodek o športnem marketingu in sponzorstvih v športu. Glavni namen konference je sodelovanje pri razvoju športno-poslovne industrije, pridobivanje novih strokovnih znanj ter izmenjava izkušenj, hkrati pa dogodek ponuja priložnost za poslovno mreženje. Nagrada gre v roke tistim, ki so v očeh javnosti najbolj priljubljeni, prepoznani ter trženjsko in nasploh uspešni. Toda ta izbor za športno blagovno znamko leta ni povezan z denarjem, ampak zgolj s popularnostjo. Nagrada je samo opomin, v koga bi se splačalo kaj vložiti. Iz tega razumem, da smučarski zvezi ne pomaga niti dejstvo, da so njihovi člani tržno najbolj zanimivi in prepoznavni in da so tudi najboljši športniki v državi. Smilijo se mi smučarji. Ne Tina Maze in Peter Prevc in dobitniki medalj z največjih prvenstev, ampak tisti, ki so na poti, da to postanejo, pa nimajo denarja niti za vozovnico do prvenstva, za vse tiste mlade, ki jim že v mladinskih vrstah pravijo, da se ne splača vztrajati, ker ne bodo mogli živeti od kruha in vode, vsi tisti, ki bi radi pa ne morejo, ker enostavno finančno ne zmorejo. Slovenija se enostavno ne znajde v novem športno-kapitalističnem svetu. Kako, da so potem tako uspešni? So to še ostanki dobrih časov? In kdaj bo teh ostankov zmanjkalo?