Najvišje priznanje Kamničanu Jošku Berlecu

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kamnik / sreda, 4. marec 2015 / 09:20

Kamničan Joško Berlec je za življenjsko delo na področju zaščite in reševanja, še zlasti pa gasilstva, prejel kipec Civilne zaščite.

Brdo pri Kranju – Najvišje priznanje Civilne zaščite, kipec za življenjsko delo na področju zaščite in reševanja, je letos prejel Joško Berlec iz Kamnika, ki je s svojim delom pustil neizbrisen pečat v gasilstvu ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami nasploh. Na osrednji slovesnosti ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite, v kongresnem centru na Brdu pri Kranju sta sicer poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But priznanja za pomembne prispevke k zaščiti in reševanju podelila še več zaslužnim posameznikom in ustanovam ter tudi 29 organizacijam iz enajstih držav, ki so po žledni ujmi februarja lani Sloveniji priskočile na pomoč v obliki elek­tričnih agregatov in reševalnih ekip. Letos bodo po vsej državi podelili skupno kar 960 priznanj, od tega na Gorenjskem 109 bronastih, devet srebrnih in šest zlatih znakov Civilne zaščite ter dve plaketi.

Danes petinšestdesetletni Joško Berlec je v Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik (PGD) po očetovem vzoru vstopil že z osmimi leti, tako da ima za sabo več kot 40 let operativnega gasilskega staža. Na bogati gasilski poti je opravljal več pomembnih in odgovornih funkcij od poveljnika gasilskega društva in gasilske zveze Kamnik do podpoveljnika štaba poveljstva Gasilske zveze Slovenije in člana njenega predsedstva. Več let je bil vodja Komisije za gasilsko tehniko in član mednarodne tekmovalne komisije pri CTIF, kot sodnik je sodeloval na več gasilskih olimpijadah. Bogato znanje je posredoval mnogim tečajnikom in slušateljem pri usposabljanju na vseh ravneh. Med letoma 2002 in 2013 je aktivno sodeloval v Štabu Civilne zaščite za ljubljansko regijo. Za vsestransko in vestno delo je bil večkrat nagrajen v domovini in velikokrat tudi zunaj njenih meja.

Po besedah slavnostnega govornika, ministra za obrambo Janka Vebra je dan Civilne zaščite vsakoletna prelomnica, ob kateri je še bolj kot sicer po vsaki večji nesreči in intervenciji treba razmisliti, kaj je treba še narediti, da bo sistem zaščite in reševanja tudi v prihodnje uspešno deloval ob izzivih, ki nam jih prinaša narava s svojimi vse bolj pogostimi nepredvidljivimi pojavi. Lani jih je bilo še posebej veliko: po vsej državi so sile za zaščito, reševanje in pomoč posredovale kar v 14.500 različnih dogodkih, ob katerih so aktivirali več kot 27.000 sestav sil za zaščito, reševanje in pomoč, skupaj pa je sodelovalo nekaj manj kot 195.000 pripadnikov različnih enot, služb in drugih sestav. Škoda po teh dogodkih je ocenjena na 657 milijonov evrov, intervencijski stroški so znašali 45,5 milijona evrov, iz Solidarnostnega sklada Evropske unije pa smo kot pomoč že dobili 18,3 milijona evrov, je spomnil minister, ki je kot posebej velik dosežek v lanskem letu izpostavil ublažitev škode zaradi lanskega žleda in odpravo izpada elektrike v enem samem mesecu. »To je resnično velik dosežek, ki si ga v obdobju neizprosne ujme ni upal napovedati nihče, ne nazadnje tudi zato, ker so se s podobnimi težavami v tujini spopadali tudi več mesecev. Hitra sanacija žledne ujme pa ne bi uspela, če v najtežjem obdobju Republiki Sloveniji ne bi pomagale tudi druge države,« je poudaril in dodal, da je podobno pomoč Slovenija lani posredovala tudi Hrvaški, Srbiji ter Bosni in Hercegovini, ki so jih prizadele hude poplave.

Minister Veber je še ocenil, da je urejenost, ki jo imamo v Sloveniji na področju zagotavljanja sil za zaščito, reševanje in pomoč in temelji na prostovoljnih reševalcih ter sodelovanju poklicnih sestav, kamor spadajo tudi policijske in vojaške sile, ena najboljših in tudi najracionalnejših rešitev za ohranjanje varnosti ter zmanjšanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč. Med novimi izzivi in nalogami, ki jih čakajo, pa je omenil pripravo nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med letoma 2016 in 2022 ter nakup posebne opreme za uvedbo sistema eCall, ki bo omogočal hitrejši prihod reševalcev na kraj prometne nesreče.