Cerklje imajo elektriko že devetdeset let

Besedilo: Dr. Drago Papler
Kategorija: Zanimivosti / torek, 3. marec 2015 / 06:00

Ivan Čimžar je bil napreden zasebnik, ki je leta 1924 investiral svoje imetje v elektroenergetske naprave. Z denarjem, ki ga je pridobil z delom v Ameriki, in s posojili se je nad Gradom pri Cerkljah odločil zgraditi elektrarno za elektrifikacijo Cerkelj in bližnjih vasi ob vznožju Krvavca.

Cerklje – Ivan Čimžar, po domače Beleharjev iz Pšenične Police pri Cerkljah, je bil napreden podjetnik, ki je svoje trdo prislužene prihranke in še bolj svojo pridnost in iznajdljivost vložil v izgradnjo male hidroelektrarne. Bil je izučen mizar, ki se je v letih, preživetih v Ameriki, navzel naprednih misli za vpeljavo tehnoloških novosti, kot je bila v tistem času elektrika.

Čimžarjeva elektrarna

V Ameriki je dobil osnovno znanje o elektrarništvu in pa nekaj trdo prisluženih dolarjev, ki jih je kot varčen in podjeten mož hotel v domovini čim bolje obrniti sebi in skupnosti v korist. Pri prijatelju si je izprosil manjših posojil in že spomladi leta 1924 pridobil pravico za izkoriščanje potoka Reke, ki teče izpod Krvavca, takoj zatem pa dovoljenje za postavitev obratne stavbe (približno dva kilometra severno od Cerkelj, že zunaj vasi Grad).

Ivan Čimžar je najprej zagradil Reko z nizkim jezom. Cevovod je bil prvotno lesen iz macesnovih dog. Potekal je od jezu do strojnice nad vasjo Grad v dolžini 563 metrov. Višinska razlika je bila 53 metrov, tako da je ob normalnem vodostaju dotekala voda v spiralno turbino z močjo 130 konjskih moči. Turbino tipa Francis moči 95 kilovatov so dobavile Strojne tovarne in livarne Ljubljana, električno opremo pa podjetje Bergman. Turbina je bila neposredno povezana z generatorjem moči 100 kilovoltamperov, napetosti 380/220 voltov in frekvence 50 hercov.

V elektrarni je bil transformator, ki je pretvarjal generatorsko napetost na 10 kilovoltov. S to napetostjo so bile oskrbovane večje vasi, kot so Cerklje, Brnik, Šenčur in druge. Elektrarna je imela okrog 10 kilometrov desetkilovoltnih daljnovodov in 20 kilometrov krajevnega omrežja.

Luč je posvetila 8. oktobra 1924

Na dan otvoritve, v nedeljo, 8. oktobra 1924, je podjetni lastnik elektrarne postavil na trg pred cerkvijo v Cerkljah slamoreznico in krožno žago (cirkularko) ter obe napravi priključil takoj po končani maši na svoj tok iz turbine na Reki. Prepričati je skušal tiste, ki so še dvomili, o koristih, ki jih daje elektrika tako pri pogonu kmetijskih strojev kot razsvetljavi.

Šele po tem nazornem pouku je Čimžar lahko pričel prodajati tok iz svoje elektrarne. Postal je prvi cerkljanski elektrarnar. Z idejo je Cerkljane in okoličane navdušil za novotarijo elektriko, v kar je vložil svojo pridnost, prihranke in posojila. Ta pa so ga trla tako (poleg skrbi, ki mu jih je povzročala nestalna voda), da je Čimžar že po nekaj letih obratovanja svoje elektrarne umrl. Črtomir Zorec je v podlistku Sem in tja po Cerkljanskem, ki je izhajal leta 1974 v Glasu iz Kranja, počastil spomin na Ivana Čimžarja s prelepo rečenico »Tvoje delo bom tvoj spomin«.

Po njegovi zgodnji smrti je skrb za elektrarno prevzela njegova vdova, pozneje pa sin, ki je doštudiral elektrotehniko. Delo v mali elektrarni je bilo naporno. Turbina ni imela avtomatskega regulatorja, pač pa le vodni zasun. Strojnik, ki je moral biti stalno buden, je vodni zasun upravljal ročno. Posebno v poletni sezoni, ko je bilo na tok priključenih mnogo kmetijskih strojev, posebno mlatilnic, je bilo ročno reguliranje dotoka vode močno utrujajoče. Elektrarnica je imela zato stalno zaposlena dva monterja, ki sta obrat (strojnico) vzdrževala, hkrati pa sta skrbela tudi za krajevno omrežje in opravljala še inkasantske posle.

Elektrika na cerkljanskem polju

V kranjskem okraju, ki obsega sodne okraje Kranj, Tržič in Škofja Loka, je bilo leta 1936 110 elektrarn, ki so imele skupno 119 generatorjev. Slovenec je 15. januarja 1936 pisal, da je bil ta okraj, ki je meril okrog 1140 kvadratnih kilometrov, tako močno elektrificiran, da pride na vsakih 600 prebivalcev po ena elektrarna. »Pri tem se ne sme prezreti, da gre skozi kranjski okraj še daljnovod Završnice in iz Velenja. Navzlic temu pa je na cerkljanskem polju električna razsvetljava tako slaba, da o njej skoro ni mogoče govoriti. Pri tem mislimo na elektrarno, ki jo je zgradil tam pod Krvav­cem o potoku Mlinščica, ki teče skozi Cerklje pod imenom Reka, v letu 1024 pokojni g. Ivan Čimžar. Ta delovni mož, ki je prišel v Denver, država Colorado v Ameriki, je z neverjetnim naporom in ob največjih ovirah svojih sosedov, po 14-letnem težkem delu v Ameriki pričel graditi to elektrarno. V letu 1930 je umrl – žal prerano – in ni mogel dati razmaha svojemu podjetju. Omeniti moramo, da je med gornjimi 110 elektrarnami veliko takih, ki so ob potokih na mlinih in žagah in da tudi Čimžarjeva ni največja, toda že modernejša. Turbina daje ob polni vodi 18,5 HP. Elektrarna ima vodni regulator in daje luč 14 krajem (Cerklje, Grad, Pšata, Poženik, Polica, Zg. in Sp. Brnik, Vopovlje, Češnjevek, Velesovo, Luže, Srednja vas in Šenčur). Ti kraji imajo na zadnjem ljudskem štetju z dne 1. april 1931 770 hiš s 3647 prebivalci. Dolžina daljnovoda znaša 31 kilometrov. Odjemalcev je 412 za luč, nadalje dva obrtna motorja in 24 kmetijskih. Razumljivo, da pri današnji gospodarski stiski in označenem konzumu elektrike in zlasti razsežni štednji z elektriko zaradi banovinske in državne trošarine elektrarna ne more niti naprej niti nazaj, ker je donos silno malenkosten. Ponekod gre daljnovod te elektrarne skoraj paralelno z završniškim daljnovodom. Luč te elektrarne je zlasti tedaj, kadar se obratuje z motorji, kar je pri kmetijstvu večkrat neizogibno v večernih urah, silno slaba in negotova. Rdeče žari, iznenada pa zasveti kakor junijsko sonce. Da taka razsvetljava marsikoga spravi ob dobro razpoloženje, je gotovo. Ga. Čimžarjeva se vsekakor zelo trudi, da bi odjemalce zadovoljila, vendar ji ni mogoče premagati vseh zaprek. Vsem prebivalcem omenjenih 14 vasi bi bilo zelo ustreženo, če bi posegle Kranjske deželne elektrarne v to in prevzele Čimžarjevo elektrarno v svojo režijo. S tem bi bilo gotovo pomagano tudi ga. Čimžarjevi, kajti ta ne zmore ob tako pičlih dohodkih, ki jih nudi elektrarna, da bi izvajala še kaka nova dela. Zato prosijo prizadeti, ki jih luč iz te elektrarne ne zadovoljuje, naj bi merodajni pri kr. banski upravi to vprašanje čimprej načeli in vsestransko prav rešili. Elektrike s pomočjo sveč in petrolejk ne bi smelo biti.«

Kranjske deželne elektrarne prevzamejo elektrifikacijo

Mile Vozel, ki je popisoval prve elektrifikacijske na­prave, je za Elektrarno Ivana Čimžarja v Cerkljah kot posebnost navedel, da turbina ni imela avtomatskega regulatorja, ampak samo vodni zasun. Službujoči strojnik je tega upravljal ročno, kar je bilo posebno mučno v poletnih mesecih, ko so po vaseh mlatili z mlatilnicami na električni pogon. Tedaj je stal pri kolesu in naravnaval dotok vode, tako da se je pri tem krepko potil. Precej let je to delo opravljala celo ženska.

V hišah so imeli luči z močjo 25 W, na kmetih so se uveljavljali elektromotorji, vendar z zelo skromnimi priključki. Poleg luči so bili sem in tja le likalniki ali kaka grelna plošča.

Obremenitev je bila v prvih letih dograditve precej nizka, vendar je stalno naraščala. Leta 1930 je že dosegla 100-odstotno obremenitev. Ker je konzum še vedno naraščal in ker zaradi večkratne suše Čimžarjeva elektrarna ni mogla pokriti vseh potreb po elektriki bližnje in daljne okolice, so elektrifikacijo več vasi pod Krvavcem že pred 2. svetovno vojno prevzele Kranjske deželne elektrarne iz Žirovnice. Leta 1943 so Kranjske deželne elektrarne napajale vasi Šenčur, Srednja vas in Luže.

Nacionalizacija Čimžarjeve elektrarne

Leta 1946 je upravnica elektrarne Marija Čimžar začela graditi železni cevovod, a ga ni dokončala, saj je elektrarna dobila drugega lastnika.

Pomembnejše manjše elektrarne, ki so imele javni značaj, je v drugi fazi nacionalizacije Vlada Ljudske republike Slovenije 1. aprila 1948 z odločbo S-zak.360 nacionalizirala in združila pod skupno upravo DES, ki je v okviru petletke izvajala elektrifikacijo. Tako sem zasledil v poročilu Okrajnega ljudskega odbora Kranj Izvršnemu odboru Okrožnega ljudskega odbora Kranj o združevanju nacionaliziranih podjetij, da je Elektrarno Čimžar prevzel Krajevni ljudski odbor Cerklje dne 12. aprila 1948. Z odlokom vlade Ljudske republike Slovenije o izročitvi nacionaliziranih podjetij je bila dne 29. maja 1948 elektrarna izročena v upravo Ministrstva za industrijo in rudarstvo Ljudske republike Slovenije in nadalje v sistem DES Državne elektrarne Slovenije.

Črtomir Zorec je leta 1974 zapisal: »Pozneje so lastniki dobili pravično odškodnino. Čimžarjev sin je podedoval po očetu tudi podjetniškega duha in ima sedaj v ZDA večje elektrotehniško podjetje s štiridesetimi uslužbenci ... Elektrarnica, ki jo je s tolikim trudom postavil stari Čimžar, še vedno obratuje in daje svoj delež toka v skupno omrežje – tako kot ga bo dajala velika hidroelektrarna Djerdap! To smelo zatrdimo, kajti vključena je sedaj Čimžarjeva elektrarnica v sistem visokonapetostnega vsedržavnega električnega omrežja kot vse elektrarne, velike in majhne, v Jugoslaviji. Seveda pa je bila elektrarnica ob Reki pod Krvavcem rekonstruirana in delno avtomatizirana. Zato je potreben le občasni nadzor monterja. Tudi zunanji videz je delno spremenila.

Resnica pa je: ko kdajpakdaj velike elektrarne odpovedo, takrat je še tako skromen delež toka iz majhne elektrarne močno dobrodošel.«

Elektrarna rekonstruirana in avtomatizirana

Septembra 1950 je bil do elektrarne Cerklje zgrajen prosti vod visoke napetosti 10 kilovoltov. Ta je omogočil paralelno obratovanje elektrarne ter enakomerno oddajo električne energije v omrežje. Leta 1958 je bila hidroelektrarna priključena na 10-kilovoltni daljnovod, ki je povezoval elektrarno in transformatorsko postajo ob spodnji postaji žičnice Krvavec. Leta 1969 sta bila zamenjana generator in turbina. Generator je asinhronske moči 90 kilovatov, turbina pa tipa Banki moči 95 kilovatov. Turbino in nivojsko avtomatiko je dobavila tovarna Ossberger. Avtomatika je bila izvedena v plastični cevi, leta 1975 pa se je zamenjala z električno. Elektrarna je bila kasneje rekonstruirana in avtomatizirana in obratuje brez posadke. Z rekonstrukcijo leta 1989 je bila izvedena zamenjava upravljalnega sistema, zamenjava turbinskega regulatorja, obnova instalacije za razsvetljavo in moč ter zamenjava pripadajočega razvoda, obnovljena je bila instalacija in razvod pomožne napetosti.

Leta 2005 je hidroelektrarna Cerklje z instalirano močjo 90 kW spadala med najmanjše male hidroelektrarne podjetja Gorenjske elektrarne in z letno proizvodnjo 140.000 kWh električne energije predstavljala od 2,6- do 3-odstotni delež lastne proizvodnje oziroma 0,15 promila skupne porabe električne energije na Gorenjskem. Leta 2013 je zaradi povečanja proizvodnih virov družbe Gorenjske elektrarne v sončne elektrarne in soproizvodnjo toplotne in električne energije predstavljala le še 0,4-odstotni delež lastne proizvodnje.