Jubilant z grenkimi spomini

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Razvedrilo / četrtek, 26. februar 2015 / 10:38

Sredi februarja je dopolnil devetdeset let Jože Zaletelj iz Stražišča. Grenki spomini na mladost med vojno.

Nič kaj rad se Jože Zaletelj ne spomni svoje rane mladosti, ko so ga leta 1942 zaprli in internirali najprej v italijansko taborišče Gonars, nato pa je v nemških taboriščih preživel najtežja tri leta svojega življenja in komaj ostal živ. V taborišču Dora Mittelbau, kjer so taboriščniki izdelovali torpeda, je skoraj ves čas preživel pod zemljo in vsak dan gledal, kako umirajo njegovi sotrpini. Ko ga ob njegovem rojstnem dnevu obiščemo v družbi prijatelja Eda Renka in njegove žene Cvetke, ga prijatelj spodbuja, naj o tem obdobju svojega življenja pove kaj več, saj je prav, da se spoznanja iz tega časa ohranijo kot spomin in opomin za poznejše rodove. A ne želi, raje bi v miru in brez grenkih spominov užival v pozni življenjski jeseni.

Zgovornejša je njegova pet let mlajša žena Mihaela, ki ima še sijajen spomin, možev, pravi, že nekoliko peša. Ona je drugo svetovno vojno doživela kot otrok na severnem Primorskem, blizu Mosta na Soči. Trpeli so pod italijansko in nemško okupacijo, požgali so jim hišo, se spominja. Njeni ljudje so trpeli v vseh vojnah: v bližini frontne črte v prvi svetovni vojni, enako v drugi, ki jo pomni tudi sama, v nedavni vojni na Hrvaškem pa njuna hči Mojca, ki živi v Osijeku.

Jože in Mihaela sta poročena petinšestdeset let, toliko je star tudi njun sin, ki ga še vedno kličeta Jožko in živi v hiši poleg njune. Vsak dan dvakrat ju pride obiskat in vprašat, ali kaj potrebujeta. Pet vnukov imata in prav toliko pravnukov, raste že četrti rod Zaleteljev.

»Zdaj nisem več tako pri močeh, zdravje mi peša,« pravi devetdesetletnik. »Jeseni pa sva še obdelovala velik vrt, v sadovnjaku ob sinovi pomoči pobrala jabolka in jih na domači preši stisnila v sok.« Tudi Mihaela, ki si po operaciji pri hoji pomaga z berglo, ni pri najboljšem zdravju, zato tudi niso načrtovali česa posebnega za Jožetov praznik. Bolj v družinskem krogu je minil, veseli so se tudi Mojčinega obiska, ki zaradi oddaljenosti ne prihaja prav pogosto domov.