Let Milano–Rijad (2)
V Manilo smo leteli s saudsko arabsko letalsko družbo Saudi, ki potnike že pri oddaji prtljage opozori na pravila oblačenja: nobene gole kože, kar velja tako za ženske kot moške, nobenih kratkih rokavov, sandal ali ženskih dekoltejev. Politika letalske družbe, razloži dekle na drugi strani letališkega pulta. Sicer pa so letala sodobno opremljena, osebje je prijazno in izbor filmov, ki jih lahko gledaš na daljših letih, najnovejši. Po pol ure gledanja pa ugotoviš, da je njihova 'politika' posegla tudi v filmski svet, saj so določeni deli telesa, ko so dekleta v kratkih hlačah in majicah s kratkimi rokavi ali dekoltejem, rahlo zamegljeni ...
Let do Rijada iz Milana je trajal nekaj ur. Letališče nas je pozdravilo z marmornim poljubom in dih jemajočo fontano. Žal pa toaletnim prostorom ne moremo peti hvalnice. Najprej sem iskala žensko stranišče oziroma toaleto za Evropejce, kot radi rečejo letališki uslužbenci običajni straniščni školjki, saj sami uporabljajo tako imenovane 'čučovce'. Je pa stranišče za invalide namenjeno vsem in tako se zgodi, da te 'po levi' prehiti kakšna stara bosonoga indijska gospa, si ob njem umije noge s cevjo za čiščenje straniščne školjke, ker v lijaku je to malce težje, in potem ti zakorakaš v moker prostor ter globoko zajameš sapo ...
(Nadaljevanje prihodnjič)