Janez in France »v biznisu«

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 13. februar 2015 / 11:29

Advokatura F.P. je kratka domišljijska zgodba o dr. Francetu Prešernu. V kranjskem BB Teatru so mu tokrat namenili vlogo advokata, kar je »po papirju« pravzaprav bil.

Kranj – Veleposestnik Janez (igra ga Janez Kvaternik - Kamniški) pride v čudovit prostor na Prešernovi ulici, gre za pravo gledališko gverilo, in zbrano publiko, prijatelje BB Teatra, vpraša, če je tukaj Advokatura Franceta Prešerna. Je, seveda je, kar po stopnicah gor v prvo nadstropje. Tam sta v meščanskem stanovanju sedela – za svojo delovno mizo še precej včerajšnji – advokat France Prešeren (Bojan Bešter) in ob svoji gospodinjski mizici vselej realna in na tleh njegova sestra Katra (Katja Kutnjak). »Kaj devate?« sprašuje Katra v pristni gorenjščini, advokat pa ji odgovori, da razmišlja, naj ga vendarle pusti pri miru. Katra pa zajedljivo naprej, da od njegovega razmišljanja ni kaj v lonec dat', naj se vendarle loti pravega dela. Delo mu pravkar prihaja po stopnicah, po katerih se top, top top, s težko nogo vzpenja Janez, moški visokih srednjih let, precej kosmat in korpulenten, že na prvi pogled nekoliko poseben.

Po uvodnem protokolu, ko sogovornika vendarle ugotovita, kdo je kdo, izvemo, da se je Janez pred leti sicer moral zaradi nekih poslov s Kamniškega umakniti na Dolenjsko, a mu tudi zdaj ostaja denar, ki bi ga – pazite besedo – »plasiral« tu v Kranju z nakupom posesti. Da se je odločil za Prešerna, ki je nasploh »fejst« fant. Ne, njegovega odvetniškega dela sicer ne pozna, dobro pa so mu znane njegove pesmi, tako tiste, ki jih je dotlej že objavil v Kranjski čbelici in v nemškem časopisu Illyrisches Blatt, kot tiste pohujšljive, ki jih poznajo po gostilnah in niso za javno rabo.

Medtem ko moška sklepata posle, France mu predlaga posestvo nedaleč od pisarne, ki je menda naprodaj, na premožnega kupca oko vrže sestra Katra, ki na neki način da vedeti, kdo je pravi moški, ne pa advokat, ki še za poln lonec ne pridela. Smehljajoča mu ponuja fige, potico in seveda rujno kapljico. Njemu, Francetu pač ne. Na koncu kupca celo odpelje na ogled posesti, a jih France vendarle ne pusti sama.

Kakih dvajset do petindvajset minut dolga domišljijska enodejanka nam našega pesnika predstavi v nekoliko drugačni vlogi, kot ga poznamo, saj gre posel s tedanjedobnim tajkunom, hkrati pa avtor besedila Bojan Bešter na duhovit način prikaže podobo Prešernovega bivanja oziroma sobivanja s sestro Katro v Kranju. Igralci so čudoviti, Katja s spremembo črke »j« v »r« je prav taka Katra, kot so nam jo naslikali literarni zgodovinarji, sicer zelo prijazna in dobrega srca, a do svojega prostodušnega brata neugodna, prava sitnoba. France je Bojan in Bojan je France, Janez pa je prijetni prišlek na Gorenjsko, premalo fin za bogatuna, a dovolj bogat, da je lahko nekoliko poseben in lahko počne, kar se mu zahoče. Prijetno gledljivo in časovno hitro minljivo.

K predstavi na rob pa velja dodati še nekaj. Mala dvorana BB Teatra, namenjena prijateljem gledališča, ima potencial, da postane velika. Ne po velikosti, ampak po tistem, kar naj bi v njej nastajalo.