Odlog šolanja

Mnogi starši ste v teh dneh dobili javno povabilo, da vpišete svojega otroka v osnovno šolo. Nekateri ste v dvomih glede tega, bodisi zaradi zrelosti ali starosti otroka. Vpis v šolo pogosto prestavijo za otroke, ki so rojeni novembra ali decembra. To sicer ni pravilo, je stvar odločitve vsakega starša. Prav je, da upoštevamo mnenje staršev, saj so poleg vzgojiteljic iz otrokovega vrtca najboljši poznavalci otrok. V procesu šolanja pa niso samo poznavalci otrok, ampak tudi finančni sponzorji in njihovi trenerji.

Če imajo starši pomisleke glede vpisa v prvi razred, jih je potrebno vzeti resno in se o njih pogovoriti. Kajti starši so tisti, ki so otroku v največjo pomoč. Zato si v šolah vedno želimo, da ste starši naši partnerji in da se zavežemo istim ciljem – k vzgoji in učenju otrok. Ali se to zgodi eno leto prej ali pozneje, pravzaprav ni bistvenega pomena. Če se zgodi prezgodaj, imamo vsi težave – starši, učitelji in otroci. V večini primerov se izkaže, da je bila odločitev o odlogu šolanja pravilna. Ne spomnim se nobenega primera, da bi bilo staršem žal za takšno odločitev. Več je takšnih, ki jim je žal, da tega niso storili. Naj to ne zveni kot spodbujanje, da boste iskali razloge za prestavitev šolanja v naslednje leto. Le premislek, kaj otrok s tem pridobi in kaj lahko izgubi.

Pozabljamo na pomembnost te edinstvene izkušnje, ki jo otroci izkusijo v prvem razredu. Odločilna je za mnoge nadaljnje odločitve, motivacijo in prijateljstva. Kakšen je odnos do znanja, če otrok ne mara šole? Če ne pokaže nobenega zanimanja? Če je njegov svet sestavljen samo iz igre, v kateri ni črk in številk? Bo zadosti, da potrpežljivo čakamo, da bo dozorel? Je koristno, da ga prebrisano prepričujemo, da je šola takšen velik vrtec? Od tega velja samo to, da je velika. Naj ne bo prevelika za nobenega otroka. O vrtcu ni ne duha ne sluha. Če se vam zdi, da otrok potrebuje še leto dni igranja, mu ga dovolite. Vse črke ga bodo počakale. Odločitve o tem je treba nekoliko bolj pretehtati, kadar gre za pretirano zaščitniške starše. Razliko med normalnimi in tistimi, ki pretiravajo, poznamo vsi. No, zaščita pred izkušnjami in realna presoja o tem, kaj je za otroka bolj koristno, sta med seboj skregani. Znata pa odločno uporabiti argumente, ko sta na nasprotnih bregovih.

V šolah verjamemo staršem. Postanemo pa pozorni, ko je otrok središče družine. Ko bi starši najrajši sedeli v razredu in ga čuvali. Ko določajo učiteljice, ki bi bile edine najboljše za njihove otroke. Ko nikakor ne dovolijo, da bi otroci postali samostojni. Ko jih skrbi, če bo otrok popil zadosti tekočine. In podobne štorije. Takšni starši ne bi samo preložili šolanja za otroka, marveč bi tudi ustanovili svojo šolo. Za takšne ni rešitve. Njihovi otroci postanejo orodje pomembnosti, skrbnosti in dokazovanja. Mi v šolah pa njihovi sovražniki, ki nič ne naredimo prav.

Zdrava kmečka pamet je sestavina, ki jo potrebujemo tudi pri vpisu v šolo. Namesto brskanja po spletnih forumih, na katerih kraljujejo vsevedne in vseznale mame, si vzemite čas za pogovor z vzgojiteljico v vrtcu, ki vam bo povedala dejstva o otroku. Potem prespite slišano, prevetrite še enkrat vse s partnerjem in se odločite. Nikakor pa ne primerjajte otrok med seboj in ne presojajte na podlagi svojih (slabih) izkušenj. Tako in tako se boste srečali ob tej odločitvi še z otrokovo zdravnico ali s psihologinjo, ki vam bo povedala strokovno mnenje. Zmaga za otroka je dosežena, kadar se združita strokovno mnenje in človečnost. Stroka bo presojala o zrelosti otroka, o psihofizičnih sposobnostih in socialnih spretnostih. Človečnost pa bo videla otroka kot posameznika, na katerega ima okolje velik vpliv, in bo določala koristi ter škodo naših odločitev.

Merilo naj bo otrok. Njegove potrebe, zanimanja, samostojnost, navezanost, skrb zase, razmišljanje s svojo glavo, navade, rutina, ki jo vadi iz dneva v dan. Zamižite in si zamislite, kako bo. Boste ob njem vsako minuto ali bo vaše življenje potekalo kot do sedaj? Boste mati levinja, ki bo mladičku pokazala, kako se uči in lovi? Ali navadna koklja, ki bo skočila vsakemu v glavo, če bo samo grdo pogledal njenega piščanca? Pomislite na to, preden stopite v šolo. Otrok bo vedel.