»Črna« gozdna statistika

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 9. februar 2015 / 12:55

»Lani se je v slovenskih gozdovih smrtno ponesrečilo 21 ljudi, od tega največ pri spravilu v žledolomu poškodovanega drevja,« ugotavlja Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja v Zavodu za gozdove Slovenije, ki pa tudi za letos ne pričakuje manj »črne« gozdne statistike.

Koliko smrtnih ter težjih in lažjih nesreč je bilo lani v gozdovih v Sloveniji?

»Umrlo je najmanj enaindvajset ljudi, od tega osemnajst lastnikov gozdov – »ne-profesionalcev« in trije, ki jim je delo v gozdu poklic. Zabeležili smo še nekaj čez sto težjih nesreč, raziskave pa so pokazale, da je na vsako smrtno nezgodo bilo še okoli sto težjih in lažjih nesreč. Na grobo bi torej lahko ocenili, da se je lani v Sloveniji pri delu v gozdu ponesrečilo okoli dva tisoč ljudi, od teh večina lažje.«

Koliko nesreč je bilo na Gorenjskem?

»Na Gorenjskem, to je na blejskem in kranjskem gozdnogospodarskem območju, se je lani pripetilo sedem težjih nesreč in tri s smrtnim izidom.«

Ali »črna statistika« lanskega leta prav zaradi žledoloma odstopa od povprečnega leta oz. od let, ko prevladuje redna sečnja?

»Statistika je že dokaj »črna« od leta 2011 dalje. Po naših podatkih je od leta 1998 umrlo v gozdovih najmanj 184 ljudi – lastnikov gozdov ali njihovih pomočnikov, dolgoletno povprečje je torej enajst umrlih na leto, povprečje zadnjih štirih let pa je petnajst umrlih. Lansko leto se je po številu nesreč s smrtnim izidom izenačilo z letom 2011, zanesljivo pa je na lansko »črno statistiko« vplivalo pospravilo drevja, ki ga je poškodoval žled.«

Ste morda analizirali, kaj so bili razlogi za nesreče?

»Zagotovo so med razlogi za nesreče podcenjevanje nevarnosti, še zlasti v gozdovih, ki jih je prizadel žled, pomanjkljivo znanje, precenjevanje lastnih zmožnosti (predvsem glede na starost), ne-uporaba osebne varovalne opreme, vremenske razmere (razmočenost tal) ...«

So bili med ponesrečenimi (umrlimi) predvsem starejši?

»Statistika se nagiba bolj k starejšim. V manj kot petini nesreč so bili udeleženi stari do 40 let, največ nesreč s smrtnim izidom je bilo glede na delež v skupini starih od 61 do 70 let, v gozdu pa delajo in se poškodujejo tudi stari nad 80 let.«

Je bil za vse lanske nesreče »kriv« žled ali morda tudi gospodarska kriza?

»Lani je bilo največ nesreč zaradi pospravila žledoloma, deloma pa je za nesreče »kriva« tudi ekonomska situacija. Več je brezposelnih, dohodek marsikaterega gospodinjstva se je zmanjšal, v takšnih razmerah pa tudi lastniki, ki niso usposobljeni in opremljeni za gozdna dela, iščejo dodatni dohodek v gozdu.«

Ali letos vendarle pričakujete manj nesreč?

»Žal ne. Že januarja je bilo sedem nesreč, od teh ena smrtna. Sanacija žledoloma še ni končana, razmere so še vedno nevarne, poleg vsega moramo pri sanaciji računati na drevesa, predvsem tanjše bukve, ki počasi postajajo manj trdna, kar še poveča nevarnosti pri delu.«

Kaj svetujete lastnikom gozdov in izvajalcem del?

»Če lastniki za delo v gozdu niso primerno usposob­ljeni in opremljeni, naj delo oddajo tistemu, ki to zna delati. Če tega ne želijo, potem se morajo za delo v gozdu primerno usposobiti in opremiti. Kar zadeva usposobljenost, naj dobro premislijo, katerih izobraževanj se bodo udeležili. Ni pomembno, da dobijo neko potrdilo, pomembno je, da se na izobraževanjih nekaj naučijo in da to znanje upoštevajo pri svojem delu. V opremo sodijo čelada, zaščitne hlače, rokavice (ne tiste za na vrt), ustrezna obutev, prva pomoč, telefon ... V gozd naj nikoli ne hodijo sami, ampak vedno z nekom, ki delo obvlada.«