Prodajalci mleka si konkurirajo
»Slovenski prodajalci mleka bi lahko na italijanskem trgu dosegli boljše cene za kmete, če si pri tem ne bi medsebojno konkurirali,« ugotavlja Mojca Papler, vodja Kmetijsko gozdarske zadruge (KGZ) Sava Lesce, in poudarja, da poskus o bolj enotnem nastopanju na tem trgu ni dal rezultatov.
V zadrugi so lani namolzli okrog 3,3 milijona litrov mleka. Z gradnjo novega hleva v Poljčah in s preselitvijo molznic s posestva Bled se s prirejo mleka ukvarjajo le še na posestvu v Poljčah, kjer za letos načrtujejo pridobitev dovoljenja in v naslednjih treh letih tudi izgradnjo molzišča za štiristo krav.
Šest kmetijskih zadrug, med njimi tudi KGZ Sava Lesce, je leta 2011 ustanovilo e-Zadrugo, prek katere naj bi z večjimi količinami in enotnim nastopom dosegale boljše nabavne pogoje za kmetijski reprodukcijski material in tudi nižje cene za kmete. Analize trga so namreč pokazale, da zadruge nabavljajo material pri istem dobavitelju po različno visokih cenah oz. z različnimi popusti. E-Zadruga doslej ni zaživela, eden od problemov je tudi zagotavljanje likvidnih sredstev.
Lesce – Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce je z mlekom poslovno povezana skoraj na vse možne načine – sama se ukvarja s prirejo, ga odkupuje od kmetov in ga tudi prodaja, zato dobro občuti vse spremembe na domačem in evropskem mlečnem trgu in v Skupni kmetijski politiki Evropske unije. Kot je povedala vodja zadruge Mojca Papler, te spremembe letos zaznamujejo predvsem obvezno pisno sklepanje pogodb med proizvajalcem in odkupovalcem mleka ter mlekarno za najmanj eno leto, ukinitev mlečnih kvot s 1. aprilom in zniževanje odkupne cene mleka. Medtem ko so v zadrugi že doslej sklepali enoletne pogodbe z dobavitelji mleka in tudi z mlekarnami, tako da jih spremembe glede urejanja odnosov v »mlečni verigi« niso prizadele, pa jih bolj skrbi dogajanje na mlečnem trgu in napovedana ukinitev mlečnih kvot. »Italijanske mlekarne, kamor prodajamo mleko, so nam lani odkupno ceno prvič znižale novembra, bolj občutno v tem mesecu, zniževanje pa se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih. Cena bo do polletja verjetno še padala, potlej pa naj bi se po naših predvidevanjih ustalila in se začela počasi zviševati,« napoveduje Mojca Papler in dodaja, da je trenutno zniževanje cen le posledica ruskega embarga na uvoz mleka in mlečnih izdelkov iz držav Evropske unije. »Kmetje so resda vsega hudega vajeni, preživeli so tudi takrat, ko so za liter mleka dobili le 24 centov, a se tokrat vendarle sprašujejo, ali bodo lahko zdržali cenovni »pritisk«, saj se tokrat ob pocenitvi mleka cene kmetijskega reprodukcijskega materiala ne znižujejo, ampak ostajajo v povprečju na dosedanji ravni. Zakupnine za državna kmetijska zemljišča, s katerimi upravlja sklad, pa so se lani zvišale za 16 odstotkov.«
Slovenska prednost je kakovost mleka
In kaj si v leški zadrugi obetajo od ukinitve mlečnih kvot? »Ukinitev kvot kratkoročno ne bo povzročila velikih sprememb, verjetno pa bodo mlekarne prav z ukinitvijo kvot opravičevale zniževanje cen. Dolgoročno se bo prireja mleka povečala, pri tem pa bodo količino mleka povečevale predvsem države, ki so že doslej presegale kvoto. Ob večji ponudbi mleka na trgu se bo cena znižala, vendar se bo potlej verjetno ustalila, pri tem pa je težko napovedati, na kakšni ravni. Zanesljivo cena ne bo tako dobra, kot je bila lani. Slovenija je majhna in s količino mleka ne more vplivati na ceno, lahko pa bolje izkoristi svojo prednost – to je kvaliteto mleka, zaradi katere tudi dosegamo boljše prodajne pogoje oz. višjo ceno,« meni Mojca Papler, ki je prepričana, da bi slovenski prodajalci mleka na italijanskem trgu (vseh je sedem) lahko dosegli boljše pogoje in tudi za kmete višjo ceno, če si pri prodaji ne bi medsebojno konkurirali. Poskus, da bi na tem trgu nastopali bolj enotno ali da bi si vsaj izmenjevali podatke, doslej ni dal nobenih rezultatov.
Dosedanje izkušnje so dobre
Zadruga Sava prodaja mleko na italijanski trg že od 2007. leta dalje, preko zbirnega centra Poljče ga proda v Italijo okrog 55 milijonov litrov – poleg mleka z lastnih farm in mleka, ki ga odkupi od 58 kmetij, še mleko iz šestih drugih kmetijskih zadrug. »Dosedanje izkušnje z italijanskimi kupci so dobre, na letni ravni dosegamo vsaj enako ali boljšo ceno, kot bi jo dosegli pri prodaji slovenskim mlekarnam; za mleko je tudi redno plačilo,« pravi Mojca Papler in poudarja, da bi v Italijo glede na povpraševanje lahko prodali še več kakovostnega slovenskega mleka in da jim to omogočajo tudi zmogljivosti zbirnega centra v Poljčah.