Slovar, ki je most med kulturama
Na Jesenicah so predstavili Bosansko-slovenski slovar, ki je nova vez med slovenskim in bošnjaškim narodom in kulturama.
Primer iz slovarja, denimo za bosansko besedo knjiga. Tudi v slovenščini je to knjiga, opis pa se glasi: večje število trdno sešitih tiskanih listov. Zanimive so fraze, povezane z besedo knjiga. Čovjek od knjige: izobražena, razgledana oseba. Gutati knjige: požirati knjige (veliko brati). Spala knjiga na dva slova: malo je poštenih ...
Slovenski in bošnjaški narod sta dobili nov most, ki ju bo povezoval: prvi Bosansko-slovenski slovar, ki vključuje več kot 25 tisoč besed, poleg prevodov (slovenskih ekvivalentov bosanskih besed) pa tudi opisne razlage, ki so posebna dodana vrednost knjige. Avtorja slovarja sta prof. dr. Senahid Halilović s Filozofske fakultete v Sarajevu, ki je poskrbel za koncept slovarja in opis pomenov, ki jih je bilo treba prenesti iz bosanskega v slovenski jezik, ter Amra Halilović, univerzitetna diplomirana slovenistka, prevajalka iz bosanskega v slovenski jezik. Slovar je izšel v sodelovanju Kulturno-izobraževalnega zavoda Averroes iz Ljubljane in Slavističnega komiteja iz Sarajeva. V sredo zvečer so obsežno delo predstavili v prostorih Islamskega izobraževalnega centra na Jesenicah. Kot je dejala Ela Porić iz zavoda Averroes, je projekt priprave in izdaje slovarja trajal kar tri leta. Ker je to prvi bosansko-slovenski slovar, je bilo delo poseben izziv, saj mnogih bosanskih besed ni mogoče prevesti oziroma jih je mogoče prevesti le opisno. Kot je dejala Porićeva, pri delu z otroki opažajo, da ti ne govorijo pravilno niti slovensko niti bosansko, temveč je njihova govorica nekakšen »miks« obeh jezikov. Slovar bo odličen pripomoček pri učenju tako slovenskega kot bosanskega jezika. Soavtorica Amra Halilović je povedala, da bo slovar v pomoč najprej Bošnjakom, da bodo laže premagali dvome, ki jih imajo glede slovenskega jezika. Prav tako bo pomagal tudi tistim, ki si želijo več znanja. »Posebej pa sem vesela, da so vrednost slovarja prepoznali strokovnjaki slovenskega jezika,« je dejala.
Zadovoljstvo, da sta slovenski in bošnjaški narod dobila slovar, ki ju bo še tesneje povezal, je izrazil tudi župan Jesenic Tomaž Tom Mencinger, ki je poudaril, da je multikulturnost ena od prednosti mesta, ki jo je treba spoštovati in še krepiti. Da je ob izidu slovarja srečen kot imam in kot Bošnjak, je dejal jeseniški imam Munzir Čelenka.
Pri predstavitvi na Jesenicah sta sodelovali Ljudska univerza Jesenice in Občinska knjižnica Jesenice. Direktorica Ljudske univerze Jesenice Maja Radinović Hajdič je poudarila, da se v jeziku izražajo posebnosti kulture, strinjala pa se je z lektorico slovarja Milojko Mansoor, ki je poudarila, da znanje jezika nima nobene zveze z dnevno politiko.
Veronika Osredkar, direktorica jeseniške knjižnice, pa je dodala, da vsak slovar vsaj na simbolni ravni povezuje dve kulturi. Slovenska in bošnjaška sta bili, zlasti na Jesenicah, že doslej precej prepleteni in povezani, knjiga pa bo nov element, ki bo okrepil prijateljske odnose med Bošnjaki in Slovenci. Občinska knjižnica Jesenice je ena od šestih knjižnic v državi, ki so slovar doslej uvrstile na svoje police.