Tomaž Ogris, kulturni mož z Radiš
Koroške šolske oblasti so za novega nadzornika za dvojezične srednje in strokovne šole na Koroškem imenovale dosedanjega ravnatelja Slovenske gimnazije v Celovcu dr. Miha Vrbinca. Dosedanji nadzornik dr. Teodor Domej, slavist in zgodovinar, se je upokojil. Kot piše slovenski tednik za Koroško Novice sta kandidata za novega ravnatelja Slovenske gimnazije dva: poslanka v deželnem zboru Zalka Kuchling in ravnatelj Slovenske glasbene šole na Koroškem Roman Verdel.
V dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani je v sredo zvečer Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podelil priznanja. Med prejemniki srebrne plakete za življenjsko delo je bil tudi koroški Slovenec Tomaž Ogris z Radiš/Radsberg pri Celovcu, med koroškimi Slovenci in tudi med nemško govorečimi deželani priznani in spoštovani razumnik, profesor in kulturni ustvarjalec.
Nagrajenec Tomaž Ogris je bil rojen leta 1946 v Radišah v občini Žrelec/Ebenthal pri Celovcu. Njegova mama je bila Ukrajinka Anisja Andrejeva Denisjaka, ki so jo Nemci prignali na prisilno delo na Koroško, kjer se je poročila s Tomaževim očetom Simonom. Fant je po končani ljudski šoli v domačem kraju, tako kot večina otrok iz zavednih slovenskih družin, odšel na Slovensko gimnazijo v Celovec in nato na študij pedagogike v Celovec. Poučeval je na Slovenski gimnaziji in na celovški Pedagoški akademiji, leta 1995 je bil imenovan za deželnega inšpektorja za dvojezično šolstvo. Med letoma 1995 in 2007, ko se je upokojil, je vodil manjšinski šolski oddelek pri Deželnem šolskem svetu za Koroško. Tomaž Ogris se je zavedal pomena uspešnega dvojezičnega izobraževanja in vzgoje na Koroškem. V šolah in med ljudmi je širil zavest, da dvojezičnost oblikuje kulturno podobo koroške dežele in je prvina koroške kulturne tradicije. Zato je kot učitelj in pedagoški vodja spodbujal medkulturna srečanja in tako gradil miselno, jezikovno in kulturno odprtost.
Tomaž Ogris je mož kulture. Na domačih Radišah je bil tajnik in nato predsednik Slovenskega prosvetnega društva ter eden od glavnih organizatorjev gradnje kulturnega doma. Začel je izdajati krajevni časopis Naša vas. Bil je tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze. Veliko tudi sam piše. Usodo svoje matere in njej podobnih sotrpink je opisal v knjigi Anisja. Napisal je monografijo o življenju na Radišah, njegovo najnovejše delo o slovenski ljudski kulturi in narečnih besedilih pa ima naslov Vamprat in Hana. Napisal je tudi knjigo V mladih brezah gnezdijo sanje. Kot kolumnist se pojavlja v koroških časnikih. Od leta 2012 naprej je glavni urednik edine literarne revije koroških Slovencev Rastje, leta 2013 pa je postal tajnik Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Avstrijska vlada mu je za njegovo delo podelila častni naziv dvorni svetnik.