Do Avstrije tudi pod kamniškimi gorami?

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 26. januar 2015 / 10:12

Kamničan Edvard Lavrič, diplomant geodezije, je v svoji diplomski nalogi sprojektiral novo cestno povezavo med Kamnikom in Železno Kaplo. Omejitev je precej, a projekt je izvedljiv.

Kamnik – Zamisel o novi cestni povezavi med osrednjo Slovenijo in Avstrijo se je takrat še študentu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Edvardu Lavriču utrnila ob enem od njegovih obiskov naše severne sosede. Iz domačega Kamnika se je do Železne Kaple vozil po najhitrejši povezavi – preko Jezerskega, ki pa je bila še vedno dolga dobrih 65 kilometrov ali uro in dvajset minut vožnje z avtom.

Zato se je za leto dni zakopal v kartografske in druge obstoječe podatke, zakonodajo in izračune ter skonstruiral manjkajoči člen nove cestne povezave med Kamnikom in Železno Kaplo, ki bi bila skupno dolga 42,6 km, zanjo pa bi potrebovali le 45 minut vožnje. Svoje ugotovitve je strnil v diplomski nalogi. »Mnogi so mi dejali, naj ne rinem z glavo skozi zid in naj se rajši lotim projektiranja kakšne kolesarske steze, a to ni v moji naravi. Sam se namreč rad lotevam težkih izzivov,« nam prizna 27-letni Kamničan, ki se je svoje naloge lotil zelo sistematično in poglobljeno, predvsem pa realno, saj je bil njegov glavni cilj dokazati, da je projekt izvedljiv. V ta namen je izdelal: Pregledno situacijsko karto v merilu 1 : 50000, Situacijsko karto v merilu 1 : 10000 – za izdelavo katere je med drugim uporabil tudi podatke avstrijskega BEV urada, Vzdolžni profil v merilu 1 : 10000 in Prečni profil spiralnega dviga ceste, ki vsebuje tudi rešitev problematike kartiranja večnivojskih linijskih objektov. Raziskal je omejitve Nature 2000, hidrografijo območja, potresno ogroženost tal, geološko sestavo tal, erozijo tal, omejitve drugih naravnih in kulturnih znamenitosti, se seznanil s prometno-tehničnimi zahtevami, pogoji in normativi pri načrtovanju cestne povezave … »Za precej trd oreh se je izkazalo okoljevarstveno območje, a veliko omejitev, povezanih s tem, je le na papirju ali pa v naših glavah,« pravi diplomirani inženir geodezije, ki se prav nič ne meni za dvomljivce, ki njegovega projekta ne jemljejo resno.

In kakšna je njegova idejna rešitev nove cestne povezave? »Predvidena nova cestna povezava bi se začela v položni dolini Kamniške Bele v Kamniški Bistrici, kjer bi se s štirikratnim spiralnim dvigom ceste (premer 420 m) povzpeli za 200 metrov višine, kar bi bila brez dvoma sodobna znamenitost in unikum v Evropi. Na vrhu spiralnega dviga pri vstopu v predor bi lahko postavili razgledno ploščad s kavarno. Sledil bi vstop v enocevni in dvosmerni predor Planjava dolžine 5998 m. Za prevoženim predorom bi prispeli v Logarsko dolino, kjer bi imeli možnost pot nadaljevati v smeri Avstrije ali pa po Logarski dolini v smeri Solčave. Ob izstopu predora Planjava v Logarski dolini bi lahko za obiskovalce doline zgradili podzemno garažno hišo. V smeri Avstrije bi preko krožišča pot nadaljevali v drugem predoru Matkov kot dolžine 5263 m, kjer bi načrtovano traso zaključili v dolini Belske Kočne v Avstriji. Celotna dolžina nove projektirane trase znaša približno 18,3 km,« pravi Edvard Lavrič, ki se je poglobil tudi v vidike turizma in same stroške.

»Poleg hitrejšega ter kakovostnejšega dostopa do sosednje države Avstrije bi nova povezava pomenila turistično odprtje do sedaj zelo zaprte Logarske doline z osrednjo Slovenijo in Avstrijo. Nova povezava bi povečala prihod tujih turistov v Slovenijo in s tem omogočila, da pokažemo Evropi svojo lepo deželo. Posledično bi prispevala tudi k večji zaposljivosti brezposelnih v turizmu in drugih dejavnostih. Turistom bi bil omogočen kakovosten dostop do vsem znane Velike planine, topliških destinacij in drugih turističnih atrakcij. Predvidena je tudi kulinarična in druga ponudba slovenskih kmetov na urejenih stojnicah, tako v Logarski dolini kot tudi Kamniški Bistrici,« še razmišlja. In kako visoko je ocenil stroške takšne prometne povezave? Na približno 400 milijonov evrov. »Ja, vem, v teh časih se sliši astronomsko veliko, a pomislimo na to, da smo samo lani v svoje banke vložili 3,8 milijarde evrov,« pomenljivo zaključi Edvard Lavrič.