Svet v letu 2015

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 24. januar 2015 / 10:52

Kaj vse nas čaka v letu 2015? Marsikaj se ve, ker je načrtovano. A bolj nas vznemirja vse tisto, kar se bo zgodilo povsem nenadno in je nepredvidljivo. Tako kot se je 7. januarja poboj v pariški časopisni hiši …

Med predvidenim in nepredvidljivim

Poglejmo najprej na koledar dogodkov, ki so načrtovani in se bodo gotovo zgodili. Januarja bo – kot vsako leto – Svetovni Ekonomski Forum v Davosu (Švica). Najbolj pa nas zanima izid parlamentarnih volitev v Grčiji (25. 1.), ki bodo tudi nekakšen referendum o prihodnosti v evro coni. Februarja bo papež Frančišek posvetil nove kardinale, v Vailu in Beaver Creeku (ZDA) bo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, v nemirni Nigeriji predsedniške volitve; sedanji predsednik Jonathan Goodluck se bo potegoval za drugi mandat. Mu bo priimek prinesel zmago, bo država obvladala divjanje islamske teroristične organizacije Boko Haram? In ne nazadnje: 22. 2. bodo podeljeni oskarji 2015! Marca bodo v Izraelu izvolili nov parlament. Aprila bo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu pa Svetovni ekonomski forum za Vzhodno Azijo. Britanci pričakujejo rojstvo drugega otroka princu Williamu in Kate Middleton, kraljica Elizabeta II. bo dopolnila 89 let. Maja bodo v Veliki Britaniji še volitve. Junija bo prvi sestanek OPEC v 2015, pomemben zato, ker naj bi razpravljali o spremembi produkcijskih kvot in s tem o ceni nafte. 6. 6. bo finale UEFA, nogometne lige prvakov. Nemška kanclerka bo v Alpah gostila srečanje G–7, v Bakuju bodo prve evropske igre in v Parizu letalski salon. Julija bo postavljen nov rok za regulacijo iranskega jedrskega programa, 4. se bo začel Tour de France, tokrat v Utrechtu na Nizozemskem. Zadnji dan julija bo Mednarodni olimpijski komite odločal o gostitelju zimskih olimpijskih iger 2022; finalisti so Almaty (Kazahstan), Peking (Kitajska) in Oslo (Norveška). Avgusta bo bolj počitniško. Septembra bo papež Frančišek obiskal ZDA, kraljica Elizabeta II. pa bo postala angleški monarh z najdaljšim stažem – prekosila bo svojo prababico, legendarno kraljico Viktorijo. Oktobra nas bodo zanimale podelitve Nobelovih nagrad v Oslu in Stockholmu, volitve v Kanadi in Argentini, kjer bodo izbirali naslednika sedanje predsednice Cristine Fernandez de Kirchner. Novembra naj bi se končno zgodile tudi volitve v Mjanmaru (Burmi), zagotovo pa newyorški maraton. December bo tudi letos prazničen … Našteli smo sam nekaj od tistega, kar je na koledarju za leto 2015. A vse to je predvidljivo in precej banalno – dogodki tipa volitve, politična zborovanja in športna tekmovanja. Bolj nas vznemirja tisto, česar v tem trenutku ni mogoče predvideti in napovedati. Postavimo si lahko samo vprašanja. Kako se bo, denimo, razpletal ali še bolj zapletal konflikt v Ukrajini, bo Rusija kaj popustila? Sta bila pariški in pred dnevi še bruseljski incident le posamični dejanji ali napoved cele vrste takih dogodkov? Da o možnih naravnih katastrofah, ki so od nas še bolj neodvisne, niti ne govorimo. Vsak dan se lahko zgodi nov potres, cunami, tajfun, poplava, požar … Slovenske poplave in finančne težave so v primerjavi z divjanjem islamskih skrajnežev v Siriji in Iraku še po milosti.

Rushdie ni Charlie

»Ko se religija, srednjeveška oblika nerazuma, združi z modernim orožjem, postane resnična grožnja za naše svoboščine. Ta verski totalitarizem je v srcu islama povzročil smrtonosno mutacijo in njene tragične posledice smo videli danes v Parizu. Stojim ob Charlie Hebdoju, kot moramo vsi, v bran umetnosti satire, ki je bila od nekdaj glas svobode, upor tiraniji, neiskrenosti in neumnosti. 'Spoštovanje do vere' je postalo zakodiran izraz za 'strah pred religijo'. Religije, tako kot vse druge ideje, si zaslužijo kritičnost, satiro in, da, našo neustrašno nespoštljivost.« Tako pa se je na pariško tragedijo odzval indijsko-britanski pisatelj Salman Rushdie (roj. 1947). Naj spomnim: s knjigo Satanski stihi (1988) je razjezil islamski svet, grozili so mu s smrtjo, iranski ajatola Homeini je nad njim leta 1989 izrekel fatvo, smrtno obsodbo.

Tudi Žižek ni Charlie

Filozof Slavoj Žižek je 17. 1. nastopil v prepolni veliki dvorani Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu. In se kritično obregnil ob zahodne reakcije na napad v Parizu. »Mislim, da ideja 'Jaz sem Charlie' ni v duhu samega Charlie Hebdoja … V njihovem duhu bi bilo nekaj veliko bolj nesramnega. Moja ideja, kako ponoviti to gesto, bi bila Jezus Kristus, ki drži plakat 'Jaz sem ateist'.« Komentiral je tudi nedavno zmago predsedniške kandidatke desnice Kolinde Grabar Kitarović. »Mislim, da je paradoksalnost v tem, da je v večini primerov ženska izvoljena prav zato, da naredi konservatizem sprejemljivejši. Kdo je reafirmiral konservativnost v Angliji? Spet ženska, Margaret Thatcher.« Res, zgovorno.