Izredna uskladitev pokojnin?
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikatu upokojencev Slovenije so dali pobudo za izredno uskladitev pokojnin v letu 2015. Ministrstvo za finance opozarja, da pokojninska blagajna in državni proračun zanjo nimata denarja.
Pokojninski zakon, sprejet leta 2013, določa, da se lahko v letu po letu, v katerem je ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda, ali v letu, ko je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem, na predlog sveta zavoda in ob soglasju vlade opravi izredna uskladitev pokojnin.
Kranj – Redne uskladitve pokojnin zakon o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015 ne predvideva, toda v sindikatih opozarjajo, da zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predvideva možnost izredne uskladitve pokojnin, če so izpolnjeni določeni pogoji. Slednji so po mnenju predlagateljev izpolnjeni, in sicer z 2,5-odstotno gospodarsko rastjo v minulem letu. Predlog za uskladitev mora dati zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na katerega so sindikati že naslovili pobudo, naj o izredni uskladitvi sklepa razpravljajo na prvi mogoči seji. K sklepu pa mora dati soglasje še vlada.
Mnogi nimajo niti za kruh
Za izredno uskladitev pokojnin se zavzemajo tudi v Sindikatu upokojencev Konfederacije sindikatov 90 na Gorenjskem. Predsednica Majda Vidic utemeljuje: »Na sedež našega sindikata vsak dan prihajajo upokojenci, ki s svojo pokojnino (tudi če za polno delovno dobo) ne morejo preživeti. Uskladitev pokojnin bi bila nujna. Čeprav gre pri nekaterih zgolj za pet evrov, to upokojencem z nizkimi prejemki veliko pomeni: ena od upokojenk mi je dejala, da to zanjo pomeni kruh za ves teden. Mnogi naši člani nimajo dovolj niti za hrano, potem ko plačajo položnice in poravnajo druge življenjske stroške, pogosto za njih kupimo kruh in druge potrebščine. Opažam, da ljudje v trgovinah kupujejo hrano tik pred iztekom roka in včerajšnji kruh, tudi sama sem med njimi, še bolj pa me boli srce, ko vidim ljudi brskati po smetnjakih za ostanki hrane. Da ne govorim o tem, da si ne morejo dati urediti zob, saj bi morali za to varčevati več mesecev, pri nizkih pokojninah pa ni mogoče privarčevati ničesar.«
Vidičeva dodaja, da so upokojenci razočarani nad državo, ki znova hoče varčevati pri upokojencih. »Vlada naj raje varčuje pri sebi, ne pa da zapravlja denar za različne organe in komisije. Poleg tega ima možnost brzdanja življenjskih stroškov, pa na tem področju ne stori ničesar. Upokojenci so razočarani tudi nad našimi predstavniki, Karlom Erjavcem iz stranke DeSUS in predsednico upokojencev Matejo Kožuh Novak, ki nas opazijo le ob volitvah, ko pa naj bi zagovarjali naše interese, se umaknejo,« dodaja Vidičeva in napoveduje, da bodo upokojenci svoje zahtevali z vsemi silami.
O pobudi konec februarja
Kakšne so možnosti za izredno uskladitev pokojnin? Bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obravnaval pobudo in sprejel sklep o uskladitvi? Na zavodu odgovarjajo: »V skladu z 8. odstavkom 430. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se na predlog sveta zavoda in ob soglasju Vlade RS lahko opravi izredna uskladitev pokojnin, če so za to izpolnjeni pogoji. Svet zavoda bo pobudo dveh članov sveta obravnaval na februarski seji, ki bo predvidoma dne 26. februarja. Uradne podatke o letni stopnji rasti bruto domačega proizvoda oziroma o gospodarski rasti v letu 2014 bo Statistični urad RS objavil konec februarja 2015.«
Tudi če bo zavod izredni uskladitvi pritrdil, je vprašanje, ali bo vlada dala soglasje. Koalicijski partnerji so se v koalicijski pogodbi sicer dogovorili, da se bodo pokojnine uskladile, če bo gospodarska rast dosegla 2,5 odstotka. Karl Erjavec (DeSUS) pravi, da je treba počakati na konec februarja, ko bo statistični urad uradno objavil podatke za lani, in če bo gospodarska rast tolikšna, bo DeSUS zahteval uskladitev. V primeru manjše rasti pa izredne uskladitve ne gre pričakovati. Za izredno uskladitev bi potrebovali dodatnih 45 milijonov evrov, česar pa po trditvi finančnega ministrstva pokojninska blagajna sama ni sposobna financirati in bi moral pomagati državni proračun. V finančnem načrtu proračuna izredne uskladitve pokojnin ni.