Jože Štukl s kratkocevnim ognjenim orožjem iz prve svetovne vojne / Foto: Gorazd Kavčič

Od topa do pištole

V Škofji Loki je predavanje Jožeta Štukla znova spomnilo na prvo svetovno vojno. Ljubitelj in poznavalec orožja, sicer pa kustos Loškega muzeja, je mnogoštevilnemu občinstvu približal ognjeno orožje iz prve svetovne vojne.

Škofja Loka – Loški muzej se je stote obletnice začetka prve svetovne vojne spomnil že decembra lani, ko je ob »tem veselem dnevu kulture« predavala Biljana Ristić, je povedala direktorica muzeja Jana Mlakar. O prvi svetovni vojni pa govori tudi razstava Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! Kranjska v prvem letu velike vojne, ki jo je pri­pravil Zgodovinski arhiv Ljub­ljana ob stoletnici začetka prve svetovne vojne in bo še do konca januarja na ogled v Sokolskem domu.

Jože Štukl pa je predstavil oborožitev od težkega topniškega do lahkega pehotnega orožja, ki so ga uporabljali v prvi svetovni vojni tako na avstrijski kot na italijanski strani. Najtežji kos orožja je bil top ali kanon. Prvotno je imel top cev ulito iz brona ali litoželezno, pozneje so bile jeklene, spočetka se je cev polnila skozi ustje, v poznem 19. stoletju so izumili polnjenje od zadaj. Izboljšanje je topovskemu orožju prinesel tudi brezdimni smodnik. Topništvo je imelo velik pomen, saj je bilo najboljše pri uničevanju obrambe nasprotnika. Imeli so topove za poljsko, gorsko in trdnjavsko bojevanje, največji problem pa je bila mobilnost. Najboljši transport je predstavljala železnica, zato ni čudno, da so do soške fronte položili železniško progo, ki je omogočila transport oblegalnih havbic, najtežjega avstro-ogrskega orožja, na fronto. K opremi so sodili tudi vlačilci. Z njimi je orožje potovalo s hitrostjo kakih 15 kilometrov na uro, tri ure pa je potrebovalo moštvo, da je sestavilo orožje za uporabo. Jože Štukl je nanizal mnoge podatke o moči, dometu, teži orožja ter o številčnosti ekipe, ki je z njim upravljala. Topove in minomete je vlekla živina, v hribe pa vojaki sami. Kako je to potekalo, smo lahko slišali iz dnevnika Jakoba Štukla, topničarja, vojaka iz prve svetovne vojne in borca za severno mejo, Jožetovega prastrica, ki je popisal, kako so vojaki rinili težko oborožitev na fronti ob vznožju Rombona nad Bovcem. Prisluhnili smo tudi slikovitemu opisu ene od bitk v ofenzivi oktobra 1917.

Jože Štukl je predstavil tudi lahko pehotno orožje, od pušk do revolverjev in pištol. Veliko primerkov je ob predavanju ponudil tudi na ogled, najtežji razstavljeni kos je bil težki mitraljez na vodno hlajenje. Mitraljez je ognjeni krst doživel ravno v prvi svetovni vojni. Med njo so razvili tudi brzostrelko, ki so jo najprej namenili letalskemu streljanju, a so pozneje odkrili, da je učinkovitejša v pehotnem vojskovanju. Naredili pa so jo šele ob koncu prve svetovne vojne. Poleg orožja, ki je zelo pritegnilo obiskovalce, je za privlačnost predstavitve poskrbel tudi uniformirani vojak. Brane Tavčar se je oblekel v uniformo drugega strelskega polka avstro-ogrske vojske, v katerem so bili sami Slovenci.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 24. november 2014 / 13:16

Pubertetniki so kot marsovci

Nehote in nevede se leta pubertete pomikajo navzdol proti desetim letom. Jezikanje, odmikanje od staršev in vpliv vrstnikov so prvi znaki, ki kažejo na to, da naš otrok postaja mladostnik....

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...