Udeleženci sobotnih pogovorov na Brezjah

Človek skromnosti in molitve

Na sobotnih Brezjanskih pogovorih so govorili o osebnosti in delu duhovnika, teologa, profesorja in svetniškega kandidata Anton Strleta.

Brezje – Letošnji Brezjanski pogovori so bili namenjeni celoviti predstavitvi življenja in dela slovenski javnosti premalo znanega duhovnika in profesorja na Teološki fakulteti v Ljubljani dr. Antona Strleta. Rodil se je v družini z osmimi otroki v vasi Osredek pri Cerknici, umrl pa je 20. oktobra leta 2003 v Ljubljani. Dan prej je z nadčloveškimi napori daroval v Uršulinski cerkvi v Ljubljani svojo zadnjo mašo.

Sobotnega pogovora na Brezjah so se poleg številnih vernikov in znancev pokojnega Antona Strleta, za katerega se je na škofijski ravni že začel postopek za razglasitev za blaženega, udeležili tudi apostolski nuncij v Sloveniji dr. Juliusz Janusz, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in župan radovljiške občine Ciril Globočnik. O pokojnem Strletu, za katerega je gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah povedal, da je bil tudi član Frančiškovega svetega reda, so govorili z izbranimi besedami. Apostolski nuncij ga je označil za velikega misijonarja, ki je veliko časa preživel v spovednici, nadškof Stanislav Zore pa je vernikom in vsem, ki na kateri koli način sodelujejo pri verski vzgoji, svetoval, naj jim bo Strle vzor jasnosti pri oznanjevanju evangelija. V kulturnem programu sta sodelovali sopranistka Pia Brodnik in pianistka Vlasta Doležal Rus.

Dr. Anton Strle je prejel diplomo Teološke fakultete v Ljubljani julija leta 1942, doktoriral pa je 23. marca leta 1944 prav tako v Ljubljani. Za temo disertacije je izbral nekatere vidike nauka Tomaža Akvinskega. V soboto so na Brezjah o življenju in delu marljivega, pogumnega in skromnega ter duhovno močnega, na zunaj pa telesno šibkega človeka govorili sestra uršulinka Marija Jasna Kogoj, ki se je nad 40 let srečevala z njim, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani dr. Anton Štrukelj, ki je bil njegov študent, pater dr. Andrej Pirš, ki je župnik v Vogljah in zbira gradivo za proglasitev dr. Strleta za blaženega, in diakon Andrej Lažeta, ki je v diplomski nalogi posebej obravnaval posvetitev Mariji v spisih in v življenju dr. Antona Strleta. Sklepna misel sobotnega pogovora je bila, da so dejanja in kreposti dr. Strleta kot duhovnika, ki je moral zaradi svoje predanosti poklicu tudi v zapor, teologa, profesorja, človeka in spovednika potrebne tudi danes. Zaradi vsega, kar je storil za narod in vero, bi zaslužil povišanje v blaženega.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 22. november 2020 / 09:07

Objem na vrhu sveta tudi v knjigi

Oktobra letos je minilo trideset let od prvega zakonskega vzpona na najvišjo goro sveta, 8848 metrov visoki Everest. To je uspelo Mariji in Andreju Štremflju, in čeprav sta za to, da sta prva zakonca,...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Šansoni in zimzelene melodije

Po podelitvi priznanj za najboljše športne dosežke v preteklem letu, ki je potekala v soboto zvečer v dvorani kina Železar na Jesenicah, so v čast najboljšim športnikom Slovenije iz gore...

Kranj / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Zavezancem delno izpolnjene napovedi

Davčna uprava je ta teden začela pošiljati zavezancem že delno izpolnjene dohodninske napovedi za lansko leto.

Radovljica / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Zapore mostu še ne bo

Lancovo - Direkcija za ceste bo čez Savo na Lancovem zgradila nov most, pri tem pa je za čas gradnje predlagala večmesečno polno zaporo ceste, s čimer pa se v Lipniški d...

Kranj / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Dimnikarji so predragi

Še ena zgodba o nezadovoljstvu z dimnikarskimi storitvami in cenami.

Radovljica / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Vztrajajo pri podvozu

V Lescah vztrajajo pri podvozu pod železniško progo in nasprotujejo gradnji štiripasovne ceste od Lesc do Bleda.