Črkarska pravda in ljubezni za današnji čas
V Prešernovem gledališču bodo danes zvečer krstno uprizorili novo dramsko besedilo Iva Svetine ABC oder Krieg (Quasi una fantasia). Predstavo je režirala Barbara Novakovič Kolenc, nastala pa je v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj, Muzeuma Ljubljana, Cankarjevega doma Ljubljana ter Opere & Theatra Madlenianum Zemun.
Kranj – Drama ABC oder Krieg (Quasi una fantasia), v kateri se prepletata zgodbi o pripadnosti jeziku in o prijateljstvu ter neizpolnjenih hrepenenjih, je peta premiera letošnje sezone v Prešernovem gledališču. Odrska zgodba nas popelje v obdobje med letoma 1831 in 1835, ko se na Dunaju srečujejo jezikoslovci in literati Jernej Kopitar, Vuk Karadžić, Matija Čop in France Prešeren. Kot je uvodoma povedal avtor besedila Ivo Svetina, ga je zanj nagovorila režiserka Barbara Novakovič Kolenc. »V njem sem si dal duška ne le z zgodovinskimi dejstvi, ampak tudi s pesniško imaginacijo. Drama je nekoliko provokativna, saj obravnava obdobje črkarske pravde,« je dejal Ivo Svetina, in dodal, da se lahko zgodi, da besedilo nekaterim slavistom in literarnim zgodovinarjem ne bo povsem po meri. Čar predstavi pa vsekakor daje nekaj domišljijskih momentov, ki zadevajo odnos med Karadžićevo hčerko Mino in Francetom Prešernom.
Osnovni simbol v predstavi je skrivnostni svitek iz srednjega veka, ki je nekakšna rdeča nit celotne predstave. Mina Karadžić in njen oče Vuk Karadžić neumorno iščeta svitek, dekle zato celo opusti slikanje, saj dneve in dneve preživi v arhivih. Iskanje je zanjo usodno, saj zaradi okužbe s starimi dokumenti umre. »Lahko rečem, da je predstava ABC oder Krieg zelo aktualna tudi za današnji čas, v katerem ni pištola tista, ki meri v človeka, pač pa je to svinčnik. Cenzura je prepojila dramo in poln cenzure je tudi sodoben svet,« je poudarila režiserka in scenaristka Barbara Novakovič Kolenc, ki je projekt ABC oder Krieg pripravljala dve leti. Vsebinsko se predstava odvija na dveh ravneh, ki sem med seboj prepletata. Prva je tako imenovana 'črkarska pravda' in polemike ter nasprotovanja cenzuri in prepovedim tiskane slovenske besede, na drugi ravni pa nam avtor predstavlja življenjske zgodbe posameznikov, prijateljstvo, ljubezen, neizpolnjena hrepenenja, potovanja in nenadne smrti. Prešeren izgubi prijatelja in si očita, da ga takrat ni bilo ob njem, Karadžić izgubi hčerko Mino, Jernej Kopitar zaradi kolere izgubi starše ... Protagoniste ob izgubi bližnjih prevevata bolečina in žalost do norosti.
V predstavi ABC oder Krieg igrajo trije igralci Prešernovega gledališča Peter Musevski (Jernej Kopitar), Borut Veselko (Matija Čop) in Vesna Pernarčič (Antonija pl. Hoeffern), ter legendarni srbski igralec Ivan Bekjarev (Vuk Karadžić), Aleksandra Balmazović (Mina Karadžić), Jure Ivanušič (Prešeren).
Igralec Ivan Bekjarev ni skrival navdušenja nad profesionalnostjo Prešernovega gledališča in odličnostjo igralcev, s katerimi igra v predstavi, dodal pa je tudi, da se mu ni bilo težko vživeti v lik Vuka Karadžića, saj je pred leti že nastopil v monodrami o Karadžiću. Prav tako se je na drugačen način s Prešernom spoznal Ivanušič, Balmazovićeva pa se je za vlogo Mine celo učila slikanja. Veselko je med drugim spoznaval tudi Čopov vpliv na Prešerna, v vlogo Antonije, zanimive ženske iz visoke srenje 19. stoletja, se je z zanimanjem poglobila Pernarčičeva, da je imel Kopitar očitno precej težav z romantiko v literarnem smislu, ki je bila takrat na pohodu, pa ugotavlja Musevski, ki dodaja, da je ta problematika očitno segala tudi na Kopitarjevo intimno področje. Drama je odigrana v treh jezikih, slovenskem, srbskem in nemškem, in bo po premieri v Kranju kasneje uprizorjena tudi v Cankarjevem domu, po vsej Sloveniji in po nekaterih mestih v Srbiji. Kot je še povedal Ivo Svetina, je naslov za besedilo vzel iz naslova člankov ABC-Krieg, ki jih je leta 1833 objavljal Matija Čop.