Vmesni prostor na Dolenjskem
Akademska slikarka Klementina Golija ta čas razstavlja v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu, skupaj s koroškim Slovencem Karlom Voukom pa še v prostorih Občine Bistrica nad Pliberkom.
V Jakčevem domu, osrednji galeriji Dolenjskega muzeja, je že poldrugi mesec na ogled obsežna razstava likovnih del kranjske akademske slikarke Klementine Golija. Na Dolenjskem sicer ne razstavlja prvič, dvakrat doslej se je že predstavila v galeriji Krka, zagotovo pa je aktualna razstava največja predstavitev njenega likovnega ustvarjanja v tej slovenski pokrajini. Pred tremi leti je sodelovala na mednarodni likovni delavnici Novomeški likovni dnevi, ko je prišlo tudi do dogovora o obsežnejši samostojni razstavi. V Jakčevem domu so na ogled stalna razstava likovnih del Božidarja Jakca, razstava del iz zbirke Dolenjskega muzeja, pa tudi likovno-pedagoška zbirka. Prostran galerijski prostor je namenjen aktualnim razstavam, od konca novembra pa vse do sredine februarja pa delom Klementine Golija.
»Predstavljam slike iz cikla Vmesni prostor, ki mu v zadnjih treh letih posvečam največ ustvarjalne pozornosti. Razstavila sem več kot štirideset del, tako manjšega kot velikega formata,« je povedala Golijeva, zelo zadovoljna, da je dobila priložnost za tako obsežno razstavo, na kateri se lahko predstavi dolenjski publiki. Slike iz opusa Vmesni prostori sestavljajo tri horizontalne ravnine. Kot razloži avtorica, spodnji del vsake slike simbolizira zemeljski prostor in je kot tak statičen, vmesni prostor je področje prehoda in premika, tako čustvenega kot duhovnega, zgornji del slike pa simbolizira duhovni prostor, v njem se običajno nahaja tudi geometrijska risba. »Najbolj pretočen je srednji prostor, ki bi mu lahko rekli tudi prostor tisočerih možnosti. V njem se »naseljujejo« likovni simboli, znaki, različne kompozicije …« Prav v osrednjem delu se srečamo s slikarkino prepoznavno likovno govorico, s kolaži, dodanimi različnimi vrstami papirjev, izrezki iz revij, fotografijami. Golijeva preslikava, dodaja, niza plasti in s tem ustvarja iluzijo v sliki, neke nove prostore. V tem delu pogosto uporablja tudi črno ekspresivno risbo, ki je stalnica v njenem likovnem opusu in ima izvor v grafični risbi, ki jo je sama po končanem študiju v Milanu nadgrajevala v magistrskem študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Ali kot je med drugim zapisala kustosinja razstave Jasna Kocuvan: »Risbe nosijo asociativne konotacije, tako v njih prepoznavamo posamezne arhitekturne in krajinske elemente, podobe očes, čolnov, lestev … Ti fragmenti pa nastopajo kot povezovalni elementi zunanjega in notranjega, zemlje in neba, prostora in človeka ter tako predstavljajo vmesne prostore, po katerih nosi cikel ime.«
Kot dodaja slikarka, rdeči, rjavi in okrasti toni dajejo posebno primarno energijo, ki jo dejansko začuti takrat, ko barve nanaša na platno. Ta je seveda omejena samo na dele slikovnega polja. Osrednja slika na razstavi ima naslov Pismo o slepih tistim, ki vidijo. »Nanaša se na besedilo francoskega filozofa Denisa Diderota, ki se je v svojem delu ukvarjal s tem, kako slepi vidijo, kako čutijo barve … in prišel do spoznanja, da večina ljudi, ki ima razvit organ vida, v bistvu sploh ne vidi. Da zares vidiš, moraš stvari tudi drugače prepoznati, ne le z očmi. To je tudi eden od pomembnih načinov, kako videti likovno delo.«
Klementina Golija je isti dan, ko je odpirala razstavo v Novem mestu, »manjkala« na odprtju razstave svojih del v prostorih občine v Bistrici nad Pliberkom na avstrijskem Koroškem, kjer se predstavlja skupaj s slikarjem Karlom Voukom, tudi podpredsednikom društva koroških likovnih umetnikov. Medtem ko se Golijeva prav tako predstavlja s slikami iz cikla Vmesni prostor, pa Vouk razstavlja cikel Labirint. Priznana slovenska slikarka ta čas sodeluje tudi na mednarodni razstavi ženske umetnosti z naslovom I am Woman, v muzeju sodobne umetnosti Casoria v Neaplju. V marcu bo razstavljala v Galeriji Wallnerhaus v mestu Lind/Drau blizu Lienza, v juniju pa pripravljajo skupinsko razstavo Likovnega društva Kranj v Gradcu.