Čas je za mir in zaupanje
Stopimo torej skupaj, poglejmo si v oči in sezimo si v roke. Tako bo tudi izhod iz današnjih težav naše družbe lažji, blagodejnejši, je dejal akademik dr. Anton Vratuša na nedeljski slovesnosti v Dražgošah.
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tit Turnšek je izročil akademiku dr. Antonu Vratuši posebno priznanje organizacije za prizadevanja za ohranjanje vrednot narodno-osvobodilnega boja. Akademik Vratuša je bil rojen 21. februarja leta 1915 v vasi Dolnji Slaveči v občini Grad na Goričkem in bo tako prihodnji mesec praznoval stoletnico.
Dražgoše – Kljub slabemu vremenu se je blizu 5000 ljudi udeležilo nedeljske slovesnosti v počastitev 73. obletnice boja Cankarjevega bataljona z Nemci v Dražgošah, padlih partizanov in pobitih domačinov ter požiga vasi. Več kot 1000 jih je prišlo peš na organiziranih pohodih, drugi pa z avtobusi in osebnimi vozili. Med njimi so bili tudi Slovenci iz Avstrije in Italije. Dražgoše so prijazno sprejele obiskovalce, med katerimi so bili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik državnega sveta Mitja Bervar, podpredsednik vlade Dejan Židan ter nekateri ministri in poslanci. Udeleženci proslave so še posebej glasno pozdravili prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in častnega predsednika borčevske organizacije Janeza Stanovnika.
Opoldanska svečanost pri spomeniku pod vasjo, pod katerim so od leta 1976 naprej pokopani v dražgoškem boju padli partizani in pobiti domačini, se je začela z državno himno in polaganjem vencev. Prvega je položil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Po pozdravnih besedah predsednika organizacijskega komiteja prireditve Draga Štefeta in župana Železnikov Anton Luznarja je bil slavnostni govornik akademik, partizan, interniranec, politik in diplomat dr. Anton Vratuša, ki bo februarja star sto let. Svoj govor je začel z besedami spomina na boj Cankarjevega bataljona in na zločin nad domačini: »Oprosti se lahko, pozabiti pa se ne more in ne sme, da bomo lahko delovali tako, da se kaj takega ne bo več zgodilo.« Opisal je decembrske bojne uspehe Cankarjevega bataljona, razloge za prihod konec decembra leta 1941 v Dražgoše, prošnje domačinov partizanom, naj se umaknejo, vendar jih je vodstvo bataljona prepričalo, da so varni, in odločitev za umik. Nekateri Dražgošani so šli z njimi na zasneženo Jelovico. Govornik je spomnil na strahotno maščevanje Nemcev nad domačini in njihovo vasjo, tudi nad 300 let staro romarsko cerkvijo. »Zmagovalci Nemci niso bili, ostali so le vojni zločinci,« je dejal.
Akademik dr. Anton Vratuša je spomnil na veliko medvojno spoštovanje zavezniških sil do slovenskih partizanov. »Najvišje priznanje pa je doživela slovenska narodnoosvobodilna vojska, ko je Francois Hollande, predsednik francoske republike, povabil njene veterane na veličastno proslavo 6. junija leta 2014 ob 70. obletnici odprtja druge fronte v francoski Normandiji. Tudi sam sem bil v delegaciji slovenskih veteranov. Bilo je iskreno zadovoljstvo in zadoščenje seči v roke veteranom in drugim udeležencem iz druge svetovne vojne, kar je pomenilo tudi spravo med nekdanjimi sovražniki in njihovo zavedanje skupne odgovornosti za mir in varnost v sodobnih časih ter za vrnitev potrebnega medsebojnega zaupanja med narodi. To dolgujemo žrtvam v 2. svetovni vojni in po njej, pa tudi sami sebi in bodočim rodovom. Želim, da tega dolga nikoli ne pozabimo in se ga spominjamo, še zlasti letos ob 70. obletnici osvoboditve naše domovine. Stopimo torej skupaj, poglejmo si v oči in si sezimo v roke. Tako bo tudi izhod iz današnjih težav naše družbe lažji, blagodejnejši, saj si ljudje želijo živeti v miru, medsebojnem zaupanju, solidarnosti in dobrem sosedstvu,« je sklenil svoj govor akademik dr. Anton Vratuša.
Tudi letos so bili tradicionalni pohodi v Dražgoše dobro obiskani. Pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje Ravni se je udeležilo 560 pohodnikov, pohoda iz Železnikov preko Ratitovca v Dražgoše 197 pohodnikov, pohoda iz Tržiča v Dragoše pa 177 pohodnikov. Organiziranih je bilo še pet drugih krajših pohodov. V kulturnem programu pri spomeniku so sodelovali pihalni orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, recitatorka Jerneja Tolar, baritonist Tone Habjan, harmonikar Nejc Jemc in učenci podružnične šole Železniki pod vodstvom Jane Lušina. Program je povezoval Andrej Kokot.